Prišli so težki oblaki naveličanosti, izgube navdušenja. Vlila se je ploha žalosti, z jasnim občutkom, da si zvezan. Povrhu pa nate preži potrtost, ki se rodi iz bolj ali manj objektivnih dejstev: toliko let boja …, pa si še vedno tako zadaj, tako daleč.

Vse to je potrebno in Bog s tem računa: da bi dosegli “gaudium cum pace” — resnični mir in veselje —, moramo prepričanju o našem božjem otroštvu, ki nas navdaja z optimizmom, dodati priznanje lastne osebne šibkosti.