Nek drug človek vere mi je pisal: “Kadar si osamljen po sili razmer, takrat zares začutiš pomoč bratov. Ko razmišljam, da moram sedaj vse prenašati “sam”, mi pogosto pride na misel, da brez te “družbe, ki nas povezuje od daleč” — blagoslovljeno občestvo svetih! —, ne bi zmogel ohraniti tega optimizma, ki me napolnjuje.”