Mir

Spodbujaj v svoji duši in v svojem srcu — v razumu in volji — duha zaupanja in predanosti ljubeči volji nebeškega Očeta … — Iz tega se rodi notranji mir, po katerem hrepeniš.

Kako naj bi bil miren, če pustiš, da te — kljub “sunkom” milosti — vlečejo tiste strasti, ki jih niti ne poskušaš obvladati?

Nebo sili navzgor, ti — samo ti, ne išči opravičil! — pa navzdol … — Na ta način se boš raztrgal.

Tako mir kot vojna sta znotraj nas.

Ni mogoče dospeti do zmagoslavja, do miru, če manjka lojalnosti in odločnosti, da zmagamo v bitki.

Zdravilo za tvoj nemir: potrpežljivost, pravilen namen in pogled na stvari z nadnaravne perspektive.

Nemudoma — saj je Bog s teboj! — odvrni od sebe strah in vznemirjenost duha … Korenito se izogni tem reakcijam, saj se tako samo pomnožijo skušnjave in poveča nevarnost.

Četudi se vse potaplja in končuje, četudi se dogodki strašno neprijetno vrstijo v nasprotju s pričakovanji, se z vznemirjanjem nič ne pridobi. Poleg tega se spomni zaupne prerokove molitve: “Gospod je naš Sodnik, Gospod je naš Zakonodajalec, Gospod je naš Kralj, On nas rešuje.”

— Moli jo pobožno, vsak dan, da svoje ravnanje prilagodiš načrtom Previdnosti, ki nas vodi v naše dobro.

Če se — s pogledom, uprtim v Boga — znaš ohraniti vedrega v skrbeh, če se naučiš pozabljati malenkosti, zamere in nevoščljivosti, si boš prihranil mnogo energije, ki jo potrebuješ za učinkovito delo v službi ljudi.

Tisti prijatelj nam je iskreno zaupal, da mu nikoli ni bilo dolgčas, ker nikdar ni ostal sam, brez našega Prijatelja.

— Večerilo se je, gosta tišina … Zelo živo si občutil božjo navzočnost … In v tej resničnosti, kakšen mir!

Goreč pozdrav brata te je v tistem popotnem okolju spomnil, da so poštene poti sveta odprte za Kristusa. Potrebno je le, da se zaženemo in jih prehodimo v osvajalnem duhu.

Da, Bog je ustvaril svet za svoje otroke, da bi v njem prebivali in ga posvečevali. Kaj čakaš?

Izredno srečen si. Včasih, ko se zaveš, da kak božji otrok Boga zapusti, občutiš — sredi svojega intimnega miru in veselja — ljubečo bolečino, grenkobo, ki ne razburja niti ne vznemirja.

— Dobro, toda … uporabi vsa človeška in nadnaravna sredstva zato, da bo reagiral … in z gotovostjo zaupaj v Jezusa Kristusa! Tako se vode vselej vrnejo v svojo strugo.

Ko se boš zares predal Gospodu, se boš naučil biti zadovoljen s tem, kar pride, in ne boš izgubljal vedrosti, če se stvari — čeprav si jim posvetil ves svoj trud in uporabil primerna sredstva — ne iztečejo po tvojem okusu … Kajti “iztekle” se bodo tako, kot Bogu ustreza, da se iztečejo.

Še vedno so v tebi raztresenost in napake in to te boli! Istočasno hodiš z veseljem, od katerega se zdi, da se boš razpočil.

Zaradi tega, ker te bolijo — bolečina iz ljubezni —, ti tvoji porazi več ne jemljejo miru.

Kadar smo v temi, ko je duša zaslepljena in nemirna, se moramo kakor Bartimaj zateči k Luči. Ponavljaj, vpij, še silneje vztrajaj: “Domine, ut videam!” — Gospod, da bi videl! … In v tvojih očeh bo napočil dan in veselil se boš v svetlobi, ki ti jo bo On podelil.

Bojuj se proti robatosti svojega značaja, proti svoji sebičnosti, proti svojemu udobju, proti svojim antipatijam … Razen tega, da moramo biti soodrešeniki, bo nagrada, ki jo boš prejel — dobro premisli —, v neposrednem razmerju s setvijo, ki si jo opravil.

Kristjanova naloga: utopiti zlo v preobilju dobrega. Ne gre za negativne kampanje niti za to, da bi bili proti čemerkoli. Nasprotno, gre za to, da živimo od potrditve, polni optimizma, mladosti, veselja in miru; da na vse ljudi gledamo z razumevanjem: na tiste, ki sledijo Kristusu, in na tiste, ki ga zapustijo ali ga ne poznajo.

— Toda razumevanje ne pomeni neopredeljenosti niti brezbrižnosti, temveč dejavnost.

Zaradi krščanske ljubezni in človeške uglajenosti si moraš prizadevati, da do nikogar ne ustvarjaš prepada …, da bližnjemu vedno pustiš izhod, da se ne bi ta še bolj oddaljil od Resnice.

Sila ni dober način za prepričevanje …, še posebej ne v apostolatu.

Nasilnež vedno izgubi, čeprav lahko zmaga v prvi bitki …, kajti nazadnje ga obdaja le samota njegovega nerazumevanja.

Tiran hoče s svojo taktiko doseči, da se med seboj sprejo tisti, ki bi združeni mogli povzročiti njegov padec. — Stara zvijača, ki jo sovražnik — hudič in njegovi pristaši — uporablja za rušenje mnogih apostolskih načrtov.

Tisti …, ki vidijo nasprotnike tam, kjer so samo bratje, z dejanji zanikajo svoj krščanski poklic.

Z bojevito razpravo, ki ponižuje, se le redko kaj razreši. In seveda se zadeve nikdar ne razjasnijo, če je med udeleženci prepira fanatik.

Ne razumem tvoje jeze niti tvojega razočaranja. Vrnili so ti milo za drago: z zadovoljstvom ob žalitvah z besedami in dejanji.

Izkoristi to lekcijo in v prihodnje ne pozabi, da imajo srce tudi tisti, ki živijo ob tebi.

Da mi ne bi izgubil miru v tistih časih trdega in nepravičnega nasprotovanja, sem te spomnil: “Če nam razbijejo glavo, se na to ne bomo preveč ozirali. Bomo pač morali shajati z razbito.”

Protislovje: odkar sem se odločil slediti nasvetu iz psalma: “Vrzi svoje breme na Gospoda, on bo skrbel zate,” je v mojih mislih vsak dan manj skrbi … Obenem pa se s primernim delom uredi vse, na bolj jasen način!

Sveta Marija je — tako se k njej obrača Cerkev — Kraljica miru. Torej, kadar se vznemiri tvoja duša, družinsko ali poklicno okolje, sožitje v družbi ali med narodi, jo nenehno kliči s tem nazivom: “Regina pacis, ora pro nobis!” — Kraljica miru, prosi za nas! Si poskusil vsaj takrat, ko si izgubil mir? … — Presenečen boš nad takojšnjo učinkovitostjo tega klica.

Navedki iz Svetega pisma
Navedki iz Svetega pisma
Navedki iz Svetega pisma
To poglavje v drugem jeziku