“V resnici ni treba biti prav noben junak,” mi priznavaš, “da se, kolikor tako zahtevajo okoliščine, brez čudaštva in svetohlinstva znamo umakniti … ter vztrajati.” — In še dodajaš: “Dokler se držim navodil, ki ste mi jih dali, me sploh ne skrbijo spletke in govorice okolice; skrbelo bi me, če bi me te malenkosti lahko prestrašile.” — Krasno!