O “apostolatu dopisovanja” si mi napravil pravi hvalospev. — Pisal si mi: “Ne vem, kaj in kako bi dal na papir, da bi koristilo temu, ki bo pismo prejel. Ko začnem pisati, rečem svojemu angelu varuhu, da mora imeti vse, kar napišem, neko korist. In čeprav ne povem nič drugega kot neumnosti, mi nihče ne bo mogel odvzeti — pa tudi njemu ne — časa, ki sem ga namenil prošnji za to, kar vem, da najbolj potrebuje duša tega, ki mu je pismo namenjeno.”