Josemaría Escrivá Obras
170

Kako jasna je pot! ... Kako vidne so ovire! ... Kako dobro orožje imam, da jih lahko premagam! ... — Pa je kljub temu še toliko ovinkov in spotikanj! Ali ni res?

— To je tanka nitka — veriga, veriga iz kovanega železa —, ki jo ti in jaz poznava in ki je nočeš pretrgati, a te oddaljuje od poti, zaradi katere se spotikaš in celo padaš.

— Zakaj je končno ne pretrgaš ... in greš naprej?

Nazaj Izpis poglavja Naprej