161
Razsipavaš nežnost. — In pravim ti: ljubezen do bližnjega, da, vedno. — Toda dobro me poslušaj, apostolska duša, to drugo čustvo, ki ga je Gospod položil v tvoje prsi, je Kristusovo in samo zanj. — Poleg tega pa … kaj ni, ko si odprl en zapah s svojega srca — sedem zapahov potrebuješ —, po tvojem nadnaravnem obzorju zaplaval oblak dvoma … kljub čistim namenom se sprašuješ: kaj nisem šel predaleč v zunanjih izrazih svoje naklonjenosti?
Ta točka v drugem jeziku
Dokument natisnjen iz https://escriva.org/sl/camino/161/ (25. Apr. 2024)