Blagoslovljena bodi bolečina. — Ljubljena bodi bolečina. Posvečena bodi bolečina ... Slavljena bodi bolečina!

Apostol nam daje celoten načrt za uspešen pouk v šoli trpljenja: “spe gaudentes” — v upanju se veselite, “in tribulatione patientes” — v nadlogi potrpite, “orationi instantes” — v molitvi vztrajajte.

Pokora: to je pot, ki vodi v Življenje.

S pokoro zakoplji v globoko jamo, ki jo je izkopala tvoja ponižnost, svoje malomarnosti, žalitve in grehe. — Tako kmet ob vznožje drevesa, na katerem so zrasli, zakoplje gnile sadeže, suhe veje in staro listje. — In to, kar je bilo jalovo, še več, kar je bilo škodljivo, uspešno pomaga k novi rasti.

Nauči se črpati moč iz svojih porazov: iz smrti življenje.

Ta Kristus, ki ga vidiš, ni Jezus. — V najboljšem primeru je lahko le žalostna podoba, ki so jo sposobne ustvariti tvoje zamegljene oči ... — Očisti se. Razjasni svoj pogled s ponižnostjo in pokoro. Potem ... ti ne bo manjkalo čistega razsvetljenja ljubezni. In tvoj pogled bo povsem jasen. Podoba, ki jo vidiš, bo zares njegova. To bo On!

Jezus trpi, da bi izpolnil Očetovo voljo ... In ti, ki tudi želiš izpolnjevati sveto božjo voljo in stopati po sledeh Učitelja, se boš pritoževal, če srečaš trpljenje kot sopotnika?

Svojemu telesu reci: raje imam sam sužnja, kot da bi postal tvoj suženj.

Kako zelo se ljudje bojijo pokore! Če bi to, kar delajo, da bi bili všeč svetu, počeli s čistim namenom, zaradi Boga ... kako sveti bi bili nekateri in nekatere!

Jočeš? — Naj te ne bo sram. Joči: seveda, tudi moški jokajo, kot ti, v samoti, pred Bogom. — Ponoči, pravi kralj David, bom z jokom rosil svoje ležišče.

S temi gorečimi in možatimi solzami lahko očistiš svojo preteklost in povzdigneš svoje sedanje življenje, da bo nadnaravno.

Hočem, da si srečen na zemlji. — Ne boš pa srečen, če se ne boš nehal bati bolečine. Kajti, medtem ko “stopamo po poti”, je ravno v bolečini sreča.

Kako čudovito je izgubiti življenje zaradi Življenja!

Če veš, da so bolečine — telesne ali duševne — tvoje očiščenje in zasluge za nebesa, jih blagoslovi.

Ali ti ne povzroči slabega okusa v ustih želja po telesnem blagostanju — “Bog vam daj zdravje, brat” —, s katero se nekateri berači zahvaljujejo za miloščino ali jo prosijo?

Če smo velikodušni pri prostovoljni pokori, nas bo Jezus napolnil z milostjo, da bomo ljubili pokoro, ki nam jo bo On naložil.

S pomočjo pokore naj tvoja volja zahteva od čutov, kar ji ostale sile odrekajo v molitvi.

Kako malo velja pokora brez stalnega mrtvičenja!

Se bojiš pokore? ... Pokore, ki ti bo pomagala do večnega Življenja? — Ne vidiš pa, kako ljudje prenašajo velika trpinčenja krvavih kirurških operacij, samo da bi obdržali to borno sedanje življenje?

Sam sebi si največji sovražnik.

S svojim telesom ravnaj usmiljeno, a ne z večjim usmiljenjem, kot ga je deležen izdajalski sovražnik.

Če veš, da je tvoje telo tvoj sovražnik, sovražnik tvojega posvečevanja in s tem sovražnik božje slave, zakaj z njim ravnaš tako nežno?

“Želim vam lep dan,” so nam prijazno zaželeli iz navade. Božji človek pa je pripomnil: Kako kratkotrajna želja!

Kako je s teboj, Jezus, bolečina radostna in tema polna svetlobe!

Trpiš! — Torej pomisli: “Njegovo” srce ni prav nič manjše od našega. — Trpiš? Tako je prav.

Strogi post je Bogu zelo ljuba pokora. — Iz različnih razlogov smo v tem precej popustili. Nič ni narobe — prej obratno —, če se z dovoljenjem svojega duhovnega voditelja pogosto postiš.

Razlogi za pokoro? Zadoščenje, sprava, priprošnja, zahvala: sredstva, s katerimi lahko napreduješ ... zate, zame, za druge, za svojo družino, za svojo deželo, za Cerkev ... In tisoč razlogov je še.

Ne delaj večje pokore od te, ki ti jo dovoli tvoj duhovni voditelj.

Kako povzdignemo bolečino, ko jo v ekonomiji duha postavimo na ustrezno mesto (pokora)!