Pridobivanje duš

Mar ne bi mladini, ki teka okoli vas, najraje zakričali: Norci, pustite že enkrat te posvetne reči, ki omejujejo srce … in ga velikokrat tudi ponižujejo … Pustite vse to in pojdite z nami po sledeh ljubezni!

Manjka ti “poleta”. — To je vzrok, da jih pritegneš tako malo. — Zdi se, kot da ne bi bil povsem prepričan, kaj vse pridobiš, če zaradi Kristusa zapustiš tiste zemeljske stvari.

Primerjaj: sto za eno in večno življenje!

— Se ti “kupčija” zdi slaba?

“Duc in altum.” — Odrini na globoko! — Preženi črnogledost, ki te spreminja v strahopetca.

“Et laxate retia vestra in capturam” — in vrzi svoje mreže na lov.

Ali ne vidiš, da lahko rečeš, tako kot Peter, “in nomine tuo, laxabo rete” — v tvojem imenu, Jezus, bom iskal ljudi?

Pridobivanje duš. — To je pravi znak resnične gorečnosti.

Sejati. — Sejalec je šel sejat … Sej široko, apostol. — Veter milosti bo odnesel tvoje seme, če ga zemlja, na katero je padlo, ni vredna … Sej in bodi gotov, da bo seme vzklilo in rodilo plod.

Z dobrim zgledom se zaseje dobro seme; in ljubezen obvezuje vse, da sejejo.

Tvoja ljubezen je majhna, če ne čutiš goreče želje po odrešenju vseh ljudi. — Tvoja ljubezen je skromna, če drugim apostolom ne skušaš predati te svoje norosti.

Veš, da tvoja pot ni jasna. — Zaradi tega, ker ne slediš Jezusu od blizu in ostajaš v temi. — Zakaj odlagaš svojo odločitev?

Razlogi? … Kakšen razlog bi lahko navedel ubogi Ignacij modremu Ksaveriju?

Kar tebe čudi, se meni zdi razumljivo. — Te je Bog poiskal pri opravljanju tvojega poklica?

Tako je poiskal tudi prve učence: Petra, Andreja, Janeza, Jakoba pri njihovih mrežah; Mateja, ki je sedel na klopi pri mitnici …

In tudi Pavla — zdaj pa se čudi! —, ki si je prizadeval, da bi zatrl krščansko seme.

Žetev je velika, delavcev pa malo. — “Rogate ergo!” — Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev.

Molitev je najučinkovitejše sredstvo za pridobivanje duš.

Na svetu še vedno odmeva božji klic: “Prišel sem, da vržem na zemljo ogenj, in kako si želim, da bi se vnel!” — In poglej: skoraj povsod je že ugasnil …

Te ne vleče, da bi razširil požar?

K svojemu apostolatu bi želel pritegniti tistega učenega človeka, tistega vplivnega, drugega spet, ki je moder in kreposten.

Moli, žrtvuj se in deluj s svojim zgledom in besedo. — Pa vseeno ne pridejo! — Ne vznemirjaj se: pač niso potrebni.

Mar misliš, da med Petrovimi sodobniki ni bilo učenih in vplivnih in modrih in krepostnih mož izven apostolata prvih dvanajsterih?

Povedali so mi, da imaš dar in “privlačnost”, da na svojo pot pripelješ tudi druge.

Bogu se zahvali za ta dar: da si orodje, ki išče druga orodja!

Skupaj z mano zakliči: Jezus, duše! … Apostolske duše! Zate so, za tvojo slavo.

Boš videl, da naju bo slišal.

Poslušaj: ali tam … ni vsaj enega … ali dveh, ki bi nas dobro razumela?

Tistemu tam reci, … da potrebujem petdeset ljudi, ki ljubijo Jezusa bolj kot vse drugo.

Praviš mi o tistem tvojem prijatelju, ki pogosto prejema zakramente, živi čisto in je dober študent. — Vendar ne “prime”: če mu govoriš o odpovedi in apostolatu, se razžalosti in odide.

Ne skrbi. — To ni neuspeh tvoje gorečnosti. Le dobesedno se ponavlja dogodek, ki ga opisuje evangelist: “če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim” (odpoved) … “potem pridi in hodi za menoj” (apostolat).

Mladenič “abiit tristis” — je prav tako žalosten odšel: ni se hotel odzvati na milost.

“Dobra novica: še en norec … v umobolnici.” — V “ribičevem” pismu je polno veselja.

Naj Bog tvoje mreže napolni z učinkovitostjo!

Pridobivanje duš. — Kdo ne čuti lakote po ovekovečenju svojega apostolata?

To prizadevanje za pridobivanje duš, ki ti razjeda srce, je zanesljivo znamenje tvoje podaritve.

Se spominjaš? — Molila sva, ti in jaz, ko je padel večer. Blizu je bilo slišati žuborenje vode.

— In v spokojnosti kastiljskega mesta sva zaslišala tudi različne glasove ljudi, ki so govorili v sto jezikih, tesnobno kričali, da še vedno ne poznajo Kristusa.

Brez oklevanja si poljubil križ in ga prosil, naj ti pomaga, da postaneš apostol apostolov.

Razumem, da nadvse ljubiš svojo domovino in svojo družino, pa tej navezanosti navkljub zelo težko čakaš trenutek, ko boš prepotoval zemljo in morja — odšel v širni svet! —, ker si tako močno želiš žetve.