Ljubezen do naše Matere bo sapa, ki bo razplamtela v živ ogenj žerjavico kreposti, skrito pod pepelom tvoje mlačnosti.

Ljubi našo Gospo. In ona ti bo pridobila obilico milosti, s katero boš zmagal v vsakodnevnem boju. — In hudemu duhu ne bodo prav nič koristile popačene podobe, ki vrejo v tebi in se vedno znova dvigajo, da bi s svojim odišavljenim smradom zadušile velike ideale, vzvišene zapovedi, ki jih je sam Kristus položil v tvoje srce. — “Serviam!”

Bodi Marijin pa boš naš.

K Jezusu se vedno gre in se k njemu tudi “vrne” po Mariji.

Kako ljudem ugaja, ko jih spomnimo na njihovo sorodstvo z osebnostmi iz literature, politike, vojske, Cerkve! ...

— Prepevaj pred Brezmadežno in jo spominjaj: Zdrava Marija, hči Boga Očeta; zdrava Marija, mati Boga Sina; zdrava Marija, nevesta Boga Svetega Duha ... Večji od tebe je samo Bog!

Reci: Mati moja — tvoja, ker si ti njen zaradi številnih razlogov —, naj me tvoja ljubezen priveže na križ tvojega Sina; naj mi ne zmanjka vere ne poguma in ne drznosti, da izpolnim voljo našega Jezusa.

Zdi se, da so se dvignili vsi grehi tvojega življenja. — Ne obupaj. — Ravno nasprotno: z otroško vero in vdanostjo pokliči svojo mater sveto Marijo. Ona bo prinesla mir tvoji duši.

Sveta Marija, Mati božja, gre mimo neopazno, kot ena izmed mnogih žena svojega ljudstva.

— Od nje se nauči živeti “naravno”.

Nosi na svojih prsih sveti karmelski škapulir. Le malo je pobožnosti — in obstaja mnogo dobrih marijanskih pobožnosti —, ki bi bile tako zakoreninjene med verniki in bi prejele toliko papeških blagoslovov. Poleg tega je tako materinski ta sobotni privilegij.

Ko so te vprašali, katera Marijina podoba ti vzbuja največ pobožnosti in si odvrnil — kot nekdo z veliko izkušnjami —, da vse, sem razumel, da si dober otrok: zato so ti všeč — zaljubljen sem vanje, si rekel — vse podobe tvoje Matere.

Marija, učiteljica molitve. — Glej, kako prosi svojega Sina v Kani. In kako vztraja pri svoji prošnji, ne da bi izgubila pogum. — In kako uspe.

— Od nje se uči.

Marijina samota. Sama! — Joka v zapuščenosti.

— Ti in jaz morava spremljati Marijo in tudi sama jokati, kajti Jezusa je na križ pribila naša beda.

Sveta Devica Marija, mati lepe ljubezni, bo pomirila tvoje srce, kadar ti bo dalo čutiti, da je iz mesa, če se k njej zatečeš z zaupanjem.

Ljubezen do Marije je znak dobrega duha v skupnostih in pri posameznikih.

— Ne zaupaj ustanovi, ki nima tega znamenja.

Žalostna Mati božja. Kadar jo gledaš, poglej v njeno srce: to je Mati dveh sinov, ki si stojita nasproti: On ... in ti.

Kako je moja Mati sveta Marija ponižna!

— Razen ob prvem čudežu v Kani je ne boste videli med jeruzalemskimi palmami in v času velikih čudežev.

— Toda ne beži pred prezirom Golgote: tam stoji, “iuxta crucem Iesu” — poleg Kristusovega križa, njegova Mati.

Občuduj moč svete Marije: ob vznožju križa, v največji človeški bolečini — ni bolečine, ki bi bila enaka njeni — je polna srčnosti.

— In prosi jo za to moč, da boš tudi ti znal stati ob križu.

Marija, učiteljica skrite in tihe žrtve!

— Poglejte, kako skoraj vedno skrivaj sodeluje s svojim Sinom: ve in molči.

Ste videli to preprostost? — “Ecce ancilla! ...” — In Beseda je meso postala.

— Tako so delali svetniki: brez hrupa. Če je kdaj prišlo do hrupa, ta ni bil po njihovi volji.

“Ne timeas, Maria!” — Ne boj se, Marija! ... — Naša Gospa se je vznemirila pred nadangelom.

— In jaz naj bi zavračal drobna pravila skromnosti, ki ščitijo mojo čistost!

O Mati, Mati! S to svojo besedo — “fiat” — si nas naredila za brate Boga in dediče Njegove slave. — Blagoslovljena bodi!

Prej si bil sam in ti ni šlo ... — Zdaj si se zatekel k Mariji in z njo ... kako je lahko!

Zaupaj. — Vrni se. — Kliči k Mariji in boš ostal zvest.

Ti kdaj zmanjka moči? — Zakaj ne rečeš svoji Materi: “consolatrix afflictorum, auxilium christianorum ..., Spes nostra, Regina apostolorum”?

Mati! — Glasno, glasno jo pokliči. — Sliši te, vidi, da si morda v nevarnosti in ti ponuja, tvoja Mati sveta Marija, z milostjo svojega Sina, tolažbo svojega naročja, svojo nežnost. In opomogel si boš za nov boj.