Josemaría Escrivá Obras
417

Ni druge ljubezni, kot je Ljubezen!


418

Skrivnost, ki povzdigne to, kar je nizko, celo to, kar je najbolj ponižujoče, je ljubezen.


419

— Otrok. — Bolnik. — Se vam ne zdi, ko zapišete ti besedi, da bi jih bilo treba napisati z veliko začetnico?

Za človeka, ki je zaljubljen v Kristusa, so otroci in bolniki On.


420

Kako majhna stvar je eno življenje za daritev Bogu! ...


421

Prijatelj je zaklad. Kaj šele ... Prijatelj ... kjer je tvoj zaklad, tam je tvoje srce.


422

Jezus je tvoj prijatelj. — Prijatelj. — S srcem iz mesa, kot je tvoje. — Z očmi, katerih pogled je sama ljubeznivost, ki so se razjokale nad Lazarjem ...

— In tebe ljubi ravno tako kot Lazarja.


423

Moj Bog, ljubim te, toda ... nauči me ljubiti!


424

Kaznovati iz ljubezni: to je skrivnost, s katero je mogoče dvigniti na nadnaravno raven zasluženo kazen.

Iz ljubezni do Boga, ki ga žalijo, naj kazen služi kot zadoščenje; iz ljubezni do bližnjega zaradi Boga, naj kazen ne bo maščevanje, temveč učinkovito zdravilo.


425

Moj Bog, zdaj vem, kako zelo me ljubiš ... pa še nisem ponorel?


426

Kristus združuje vse naše ideale, ker je Kralj, je Ljubezen, je Bog.


427

Gospod: daj, da bom tehtal v vsem ... razen v ljubezni.


428

Če lahko Ljubezen, celo človeška ljubezen, daje toliko tolažbe tukaj — kakšna je šele Ljubezen v nebesih?


429

Vse, kar je storjeno iz ljubezni, postane lepo in veličastno.


430

Jezus, naj bom v vsem poslednji ... in prvi v ljubezni.


431

Ne boj se božje pravičnosti. — V Bogu je pravičnost tako čudovita in ljubezniva kot usmiljenje: oboje je dokaz ljubezni.


432

Pomisli na to, kar je najlepše in največje na zemlji ... na to, kar ugaja razumu in drugim sposobnostim ... na to, kar ponuja razvedrilo telesu in čutom ...

In na svet in na druge svetove, ki se ponoči bleščijo, na celo vesolje. — In vse to, skupaj z vsemi izpolnjenimi srčnimi željami ... ne velja nič, ni nič, je manj kot nič v primerjavi s tem mojim — tvojim

— Bogom, neskončnim zakladom, predragocenim biserom, ki je bil ponižan in zasužnjen, ki se je ponižal v podobo hlapca v hlevčku, kjer se je sam hotel roditi, v Jožefovi delavnici, v trpljenju in v sramotni smrti ... in v nori ljubezni v sveti evharistiji.


433

Živi iz ljubezni in boš vedno zmagal — pa čeprav boš poražen — v bitkah svojega notranjega boja.


434

Pusti, da tvoje srce preplavita ljubezen in hvaležnost ob misli na božjo milost, ki te vsak dan rešuje iz mrež, ki ti jih nastavlja sovražnik.


435

“Timor Domini sanctus.” — Božji strah je svet. — Strah, s katerim sin časti Očeta, ni nikoli suženjski strah, kajti tvoj Bog-Oče ni tiran.


436

Obžalovanje iz ljubezni. — Kajti On je dober. Tvoj Prijatelj je, ki je zate dal svoje življenje.

— Vse, kar je na tebi dobrega, je Njegovo. — Ker si ga tako razžalil ... Ker ti je odpustil ... On! ... tebi!!

— Jokaj, sin moj, od obžalovanja iz ljubezni.


437

Če bi katerikoli človek umrl zato, da me reši smrti! ...

— Umrl je Bog. Jaz pa ostajam brezbrižen.


438

Norec! — Videl sem — mislil si, da si sam v škofovski kapeli —, kako si vsak na novo posvečen kelih in pateno poljubil, da bi On našel tvoje poljube, ko se bo prvikrat “spustil” v te evharistične čaše.


439

Ne pozabi, da je bolečina preizkusni kamen ljubezni.


Nazaj Naprej