Vzgoja

Kako si se prisrčno smejal, ko sem ti svetoval, da svoja mladostna leta postaviš pod zaščito svetega Rafaela! Tako kot mladega Tobija naj te popelje v sveti zakon z dobro, lepo in bogato ženo, sem ti v šali rekel.

In kako si se potem zamislil, ko sem ti še svetoval, da si poišči tudi zaščite pri mladoletnem apostolu Janezu, v primeru, da bo Gospod od tebe zahteval več.

Zate, ki se v sebi pritožuješ, ker grobo ravnajo s tabo, sam pa čutiš nasprotje med takšno strogostjo in ravnanjem svojih sorodnikov, bom prepisal nekaj stavkov iz pisma, ki sem ga dobil od vojaškega zdravnika: “Z bolnikom je treba ravnati hladno in razumsko, toda objektivno in s poštenostjo strokovnjaka v korist pacienta. In ne s prestrašenostjo njegovih bližnjih. — Le kaj bi se zgodilo med bitko v reševalni postaji, ko prihajajo skupine novih in novih ranjencev in tam tudi ostanejo, ker njihov prevoz ni dovolj hiter, če bi se ob vsakem nosilu zbrala cela ranjenčeva družina? Prijela bi te želja, da prebegneš k sovražniku.”

Ne potrebujem čudežev; popolnoma mi zadoščajo tisti, ki so v Svetem pismu. — Pač pa pogrešam tvoje izpolnjevanje dolžnosti, tvoje sodelovanje z milostjo.

Razočaran si. — Ves si potrt. Ljudje so te krepko poučili! — Mislili so, da jih ne potrebuješ, kar sipali so ti ponudbe. Verjetnost, da bi ti morali gmotno pomagati — nekaj drobiža — je prijateljstvo spremenila v brezbrižnost.

— Zaupaj le Bogu in tistim, ki so po Njem združeni s tabo.

Ko bi vsaj skušal “zares” služiti Bogu enako goreče, kot služiš svoji ambiciji, samovšečnosti, čutnosti! …

Če hočeš biti vodja, naj bo tvoj cilj takšen: med svojimi brati bodi zadnji; med drugimi prvi.

Poglejva: zakaj misliš, da se ti dela krivica, če sta ta ali oni bolj zaupna z nekaterimi ljudmi, ki sta jih prej spoznala, ali sta jim osebno, poslovno, zaradi njunega značaja ljubša?

— Med svojimi pa le skrbno prepreči vsakršen videz posebnega prijateljstva.

Če svinja (da, svinja!) poje še tako slastno in okusno jed, jo v najboljšem primeru spremeni le v svinjsko meso!

Ko sprejemamo ideje, bodimo angeli, da jih oplemenitimo. — Sicer pa bodimo ljudje: ti lahko spreminjajo živila v plemenite in lepe mišice, v mogočen um, … ki je sposoben razumeti in častiti Boga.

— Nikakor pa … ne bodimo zveri, kot toliko drugih!

Se dolgočasiš? — Ker so tvoji čuti budni, tvoja duša pa spi.

Jezusova ljubezen te bo pripeljala do številnih prizanesljivosti, … ki so plemenite. — Jezusova ljubezen pa te bo prav tako privedla do številnih neprizanesljivosti, … ki so ravno tako plemenite.

Če nisi hudoben, pa tak izgledaš, si neumen. — In ta neumnost — kamen spotike — je slabša kot hudobija.

Ko se ljudje, ki so poklicno na slabem glasu, rinejo na prva mesta na verskih prireditvah, vas prav gotovo ima, da bi jim prišepnili na uho: Lepo vas prosim, bodite malo manj katoliški!

Če je tvoja funkcija javna, to prinaša nekatere pravice, ki iz nje izhajajo, pa tudi nekatere dolžnosti.

— Oddaljuješ se od svoje apostolske poti, če zaradi priložnosti za apostolsko delovanje — ali s tem izgovorom — ne izpolnjuješ svoje službene dolžnosti. Izgubil boš ugled v svojem poklicu in ravno ta je “trnek ribiča ljudi”.

Všeč mi je tvoje apostolsko geslo: “Delati brez počitka.”

Zakaj ta prenagljenost? — Ne pravi mi, da je to delovanje: to je nepremišljenost.

Raztresenost. — Dopuščaš, da se tvoji čuti in sposobnosti napajajo v vsaki mlaki. — Potem ostaneš brez pravega temelja, tvoja pozornost se razprši, tvoja volja zaspi, prebudi pa se tvoje poželenje.

— Resno se oprimi načrta, ki te bo usmeril v življenje kristjana, ali pa ne boš nikoli storil nič koristnega.

“Kako vpliva okolje!” si mi rekel. — In moral sem odgovoriti: nedvomno. Zato je pomembno, da je vaša vzgoja taka, da čisto naravno ustvarjate svoje lastno okolje, s katerim boste dali “pečat” družbi, v kateri živite.

— Če osvojiš tega duha, sem prepričan, da mi boš rekel z začudenjem prvih učencev, ko so opazili prve čudeže, ki so jih delali s svojimi rokami v Kristusovem imenu: “Kako močno vplivamo na okolje!”

Kako bom dosegel “našo vzgojo” in kako ohranil “našega duha”? — Z izpolnjevanjem konkretnih navodil, ki ti jih je dal, razložil in naučil ljubiti tvoj duhovni voditelj: izpolni jih in postal boš apostol.

Ne bodi črnogled. — Ali ne veš, da vse, kar se zgodi ali pa bi se lahko zgodilo, pripomore k dobremu?

— Tvoj optimizem bo nujna posledica tvoje vere.

Naravnost. — Naj vaše življenje krščanskih moških, krščanskih žensk — vaša sol, vaša luč — teče neprisiljeno, brez muhavosti in neumnosti: vedno nosite s seboj našega duha preprostosti.

“Kaj pa v brezvernem ali poganskem okolju, ko bo to trčilo ob moje življenje, se mar moja naravnost ne bo zdela narejena?” me sprašuješ.

— In odgovarjam ti: seveda bo tvoje življenje nasprotovalo njihovemu življenju, a ravno to nasprotovanje, s katerim potrjuješ svoja dela in svojo vero, je ta naravnost, ki jo od tebe zahtevam.

Naj te ne skrbi, če pravijo, da imaš duha organizacije. Kaj pa hočejo? Krhko orodje, ki razpade, če ga le vzameš v roko?

Ko sem ti podaril tisto “Jezusovo življenje”, sem ti napisal posvetilo: “Da bi iskal Kristusa. Da bi našel Kristusa. Da bi ljubil Kristusa.”

— To so tri jasne stopnje. Si skušal živeti vsaj prvo?

Če opazijo tvojo omahljivost … in si vodja, ni nič nenavadnega, če izgubiš njihovo pokorščino.

Zmedenost. — Izvedel sem, da se je zamajala tvoja razsodnost. In da bi me razumel, sem ti napisal: hudič ima zelo grd obraz in ker je tako zvit, nam noče pokazati rogov. Ne pokaže nam svojega obraza.

— Zato se spomni, da si velikokrat nadene krinko plemenitosti in celo duhovnosti!

Gospod je rekel: “Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci.”

— In sveti Pavel: “Nosite bremena drug drugemu in tako boste izpolnili Kristusovo postavo.”

— Jaz nimam kaj dodati.

Sin moj, ne pozabi, da ti na zemlji grozi le ena nevarnost, ki se je moraš bati in se je z božjo pomočjo ogibati: greh.