Mlačnost

Bori se proti medlosti, ki prinaša lenobo in brezbrižnost v tvoje duhovno življenje. — Pazi, ker je lahko začetek mlačnosti … in kot piše v Svetem pismu, bo Bog mlačne izpljunil iz svojih ust.

Boli me, ko vidim, da ti grozi nevarnost mlačnosti, ker se resno ne trudiš za popolnost v svojem življenju.

— Reci z mano: nočem mlačnosti! “Confige timore tuo carnes meas!” — Daj mi, moj Bog, otroški strah, zaradi katerega bom ukrepal!

Vem, da se izogibaš smrtnim grehom.

— Hočeš se zveličati! — Vendar te ne skrbi, da neprestano prostovoljno ponavljaš male grehe, čeprav vedno začutiš božji klic, da bi se moral premagati.

— Zaradi mlačnosti je tvoja volja tako šibka.

Kako majhna je tvoja ljubezen do Boga, če se predaš brez boja, ker ne gre za velik greh!

Majhni grehi naredijo duši veliko škode.

— Zato pravi Gospod v Visoki pesmi: “capite nobis vulpes parvulas, quae demoliuntur vineas” — polovite male lisice, ki uničujejo vinograd.

Kako mi je žal zate, ker ne čutiš bolečine svojih malih grehov! — Kajti dokler je ne boš začutil, ne boš zaživel resničnega notranjega življenja.

Mlačen si, če božje reči počneš leno in nejevoljno; če preračunljivo in prebrisano iščeš način, kako bi se izognil svojim dolžnostim; če ne misliš na nič drugega, kot le nase in na svoje udobje; če so tvoji pogovori površni in prazni; če ne zavračaš majhnih grehov; če ravnaš iz človeških nagibov.