Josemaría Escrivá Obras
37

Skupaj s Tremi kralji darujemo tudi miro, daritev, ki ne sme manjkati v krščanskem življenju. Mira nam prikliče v spomin Gospodovo trpljenje; na križu mu dajo piti mire, mešane z vinom, in z miro so odišavili njegovo telo, preden so ga položili v grob. A ne mislite, da premišljevanje o potrebi daritve in trpljenja pomeni dodajati žalosten prizvok današnjemu veselemu praznovanju.

Mrtvičenje ni pesimizem, ni grenkoba. Mrtvičenje ni vredno nič brez ljubezni; zato je treba iskati takšno mrtvičenje, ki nam pomaga z dostojanstvom obiti zemeljske dobrine, ne da bi s tem mrtvičili ljudi okrog nas. Kristjan ne more biti ne šiba ne nesrečnik; to je človek, ki zna ljubiti z deli, ki dokazuje svojo ljubezen na preizkusnem kamnu bolečine.

Vendar moram znova povedati, da običajno to mrtvičenje ne bo v velikih rečeh, ki tudi niso pogoste. Sestavljati ga morajo drobna premagovanja: nasmehniti se nekomu, ki nas nadleguje, odreči telesu odvečne sladkosti, navaditi se poslušati druge, dobro izrabiti čas, ki nam ga Bog poklanja ... In še toliko drugih podrobnosti, navidez nepomembnih, ki se pojavijo v teku dneva — neprijetnosti, težave, žalosti —, ne da bi jih mi iskali.

Nazaj Izpis poglavja Naprej