Ob neizmernem obzorju duš, ki nas čakajo, ob tej dragoceni in strašni odgovornosti ti bo morda prišlo na misel isto, kar si včasih mislim sam: Jaz naj prispevam k temu velikemu delu? Jaz, ki sem tako majhen?

— Takrat morava odpreti evangelij in gledati, kako Jezus ozdravi slepega od rojstva: z blatom, narejenim iz zemeljskega prahu in sline. In to je zdravilo, ki daje luč slepim očem!

To sva ti in jaz. Poznava svojo šibkost, svojo nevrednost, toda — z božjo milostjo in z najino dobro voljo — sva zdravilo za oči, da bi svetila, da bi dajala moč drugim in sebi.