Josemaría Escrivá Obras
215

Brezmadežna Devica, Mati! Ne zapuščaj me, poglej, kako solze zalivajo moje ubogo srce. — Nočem žaliti svojega Boga!

— Že vem in mislim, da ne bom nikoli pozabil, da ne veljam nič. Kako me teži moja majhnost, moja samota! Toda … nisem sam: ti, sladka Gospa, in moj Oče Bog me ne zapustita.

Ob soočenju z upornostjo mojega mesa in z vražjimi mislimi zoper mojo vero ljubim Jezusa in verujem: Ljubim in Verujem.

Nazaj Izpis poglavja Naprej