Lazar je vstal, ker je slišal božji glas, in takoj je hotel zapustiti tisto stanje. Če se ne bi “hotel” premakniti, bi znova umrl.

Iskren sklep: vedno imeti vero v Boga; vedno imeti upanje v Boga; vedno ljubiti Boga …, ki nas nikoli ne zapusti, čeprav bi že trohneli kot Lazar.