Josemaría Escrivá Obras
183

Živiš zadovoljno, zelo srečno, čeprav včasih občutiš prasko žalosti in skoraj običajno zaznavaš tudi resnično usedlino potrtosti.

— Ta sreča in ta tesnoba lahko živita druga ob drugi, vsaka v svojem “človeku”: prva v novem, druga v starem.

Nazaj Izpis poglavja Naprej