Josemaría Escrivá Obras
174

Sam sebi se zdiš kot ubožec, ki mu je njegov gospodar vzel livrejo — samo grešnik si! — in razumeš goloto, ki sta jo občutila naša prastarša.

— Moral bi neprenehoma jokati. In veliko si jokal; veliko si trpel. Kljub temu pa si zelo srečen. Z nikomer ne bi zamenjal. Tvoj »gaudium cum pace« — tvoje vedro veselje traja že mnogo let. Zanj si hvaležen Bogu in vsem bi rad prinašal skrivnost sreče.

— Da, razumljivo je, da mnogokrat rečejo, da si “človek miru” — čeprav ti je za “kaj bodo rekli” malo mar.

Nazaj Izpis poglavja Naprej