Vzemi za svojo misel tistega prijatelja, ki je zapisal: “Premišljeval sem o božji dobroti do mene in poln notranjega veselja bi lahko zaklical na ulici, da bi ves svet izvedel za mojo sinovsko hvaležnost: Oče, Oče! In če že ne s kričanjem, sem na tihem velikokrat zaklical k njemu tako — Oče! — v prepričanju, da mu ugajam.

— Drugega ne iščem. Hočem le njegovo zadovoljstvo in njegovo slavo: vse za Njega. Če hočem zveličanje, svoje posvečenje, je to zato, ker vem, da On to hoče. Če v svojem krščanskem življenju hrepenim po dušah, je to zato, ker vem, da On hrepeni po njih. Zares lahko rečem: nikdar ne smem gledati na nagrado. Nočem plačila: vse zaradi ljubezni!”