Josemaría Escrivá Obras
1019

Kakšno razočaranje za tiste, ki so videli luč psevdoapostola in so hoteli priti ven iz teme tako, da so sledili tej svetlobi! Tekli so, da bi prišli tja. Morda so na poti utrpeli raztrganine na svoji koži … Nekateri so v svojem hlepenju po luči morda utrpeli tudi raztrganine na svoji duši … Že so ob psevdoapostolu: mraz in tema. Mraz in tema, ki bosta na koncu navdala zlomljena srca tistih, ki so za trenutek verjeli v ideal.

Slabo delo je storil psevdoapostol: ti razočarani ljudje, ki so bili pripravljeni zamenjati meso svojega srca za gorečo žerjavico, za lesketajoči se rubin dobrote, se vrnejo dol na zemljo, od koder so prišli … vrnejo se z ugaslim srcem, s srcem, ki ni srce …, je kos ledu, ovit v temo, ki jim bo zameglila um.

Lažni apostol nesmislov, to je tvoje delo: ker imaš Kristusa na svojih ustnicah in ne v svojih dejanjih; ker privlačiš z lučjo, ki je nimaš; ker nimaš topline ljubezni in se pretvarjaš, da skrbiš za tujce, obenem pa zapuščaš svoje domače; ker si lažniv, laž pa je hudičeva hči … Zato delaš za hudega duha, povzročaš zmedo med privrženci Gospodarja in, čeprav tukaj pogosto slaviš zmago, gorje tebi na bližajoči se dan, ko bo prišla naša sestra smrt in boš videl jezo Sodnika, ki ga nikdar nisi prelisičil! — Nesmislov ne, Gospod. Nesmislov nikoli.

Nazaj Izpis poglavja Naprej