Želim si, da bi bil Jezus tisti, ki bi nam govoril o veri, ki bi nam dajal lekcije vere. Zato bomo odprli Novo zavezo ter z Njim doživeli nekatere odlomke iz njegovega življenja. Njemu se namreč ni zdelo nevredno, da je malo po malo učil svoje učence, da bi se z zaupanjem izročili izpolnjevanju Očetove volje. Učil jih je z besedami in z deli.

Poglejte v deveto poglavje Janezovega evangelija. Ko je šel ( Jezus) mimo, je zagledal človeka, ki je bil slep od rojstva. Njegovi učenci so ga vprašali: Rabi, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep? Ti možje so, čeprav so bili Kristusu tako blizu, slabo mislili o tistem ubogem slepcu. Zato naj vas ne čudi, če boste v življenju, ob tem ko služite Cerkvi, naleteli na Gospodove učence, ki se do vas ali do drugih vedejo na podoben način. Ne obremenjujte se zaradi tega in se tako kot tisti slepi človek ne ozirajte nanje: resnično se izročite Kristusovim rokam. On namreč ne napada, temveč odpušča; ne obsoja, temveč odvezuje od greha; na bolezen ne gleda z brezbrižnostjo, temveč z božjo prizadevnostjo uporabi zdravilo.