Josemaría Escrivá Obras
190

Včasih slišimo, da so čudeži v sedanjem času manj pogosti. Ali ni bolj res, da je sedaj manj duš, ki živijo življenje vere? Bog ne more prelomiti svoje obljube: Zahtevaj od mene, in dam ti narode v dediščino, v lastnino konce zemlje. Naš Bog je resnica, je temelj vsega, kar obstaja: nič se ne izvrši brez njegove vsemogočne volje.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Gospod se ne spreminja; ni se mu treba premikati, da bi šel za stvarmi, ki jih ne bi imel; On je vse gibanje in vsa lepota in vsa veličina. Tako danes kot v preteklosti. Nebo bo izginilo kakor dim, zemlja bo razpadla kakor obleka (...). Moje odrešenje pa ostaja na veke, moja pravičnost ne bo prenehala.

Bog je v Jezusu Kristusu postavil novo in večno zavezo z ljudmi. Svojo vsemogočnost je položil v služenje našemu odrešenju. Kadar ljudje ne zaupajo, ko trepetajo zaradi pomanjkanja vere, ponovno zaslišimo preroka Izaija, ki v Gospodovem imenu oznanja: Mar je moja roka prekratka za osvoboditev, mar nimam moči za rešitev? Glejte, s svojo grožnjo izsušujem morje, reke spreminjam v puščavo, ribe v njih ginejo brez vode in umirajo od žeje. Nebo obláčim v črnino, raševnik mu dajem za ogrinjalo.

Nazaj Izpis poglavja Naprej