Josemaría Escrivá Obras
182

Včasih sem opazoval, kako se športniku bleščijo oči pred ovirami, ki jih je moral premagati. Kakšna zmaga! Opazujte ga, kako obvladuje te težave! Tako nas opazuje Bog, naš Gospod, ki ljubi naš boj: vedno bomo zmagovalci, ker nam nikoli ne odreče vsemogočnosti njegove milosti. Takrat ni pomembno, da se moramo boriti, kajti On nas ne zapusti.

Je boj, vendar ne odrekanje; odgovorimo z veselja polno pritrditvijo, s svobodno in veselo izročitvijo. Tvoje vedenje ne sme biti omejeno na izogibanje padcu ali priložnosti zanj. Na noben način se ne sme skrčiti na hladno in matematično zanikanje. Ali si se prepričal, da je čistost krepost in da mora kot taka rasti in se izpopolnjevati? Ni dovolj — vztrajam — da smo vzdržni skladno s svojimi okoliščinami: živeti moramo čisto, junaško krepostno. Ta drža zahteva pozitivna dejanja, s katerimi z dobro voljo sprejemamo božjo zahtevo: praebe, fili mi, cor tuum mihi et oculi tui vias meas custodiant, zaupaj mi, sin moj, svoje srce, in razširi svoj pogled na moja polja miru.

Sedaj pa te vprašam: kako se soočaš s tem bojem? Dobro veš, da če se v njem boriš takoj od začetka, je bitka že dobljena. Pojdi stran od nevarnosti, brž ko zaznaš prve iskre strasti, ali celo še prej. Poleg tega se takoj ali že vnaprej, če je le mogoče, pogovori s tistim, ki usmerja tvojo dušo: kajti če na stežaj odprete srce, ne boste poraženi. Eno dejanje in za njim še eno dejanje ustvarjata razpoloženje, nagnjenost, ki ji človek sledi z lahkoto. Zaradi tega se je treba bojevati, da si pridobimo naravnanost h kreposti, naravnanost k mrtvičenju, sicer bi lahko zavrnili Ljubezen vseh Ljubezni.

Poglobite se v nasvet svetega Pavla Timoteju: te ipsum castum custodi, da bomo tudi mi vedno čuječi in odločeni varovati ta zaklad, ki nam ga je izročil Bog. V svojem življenju sem tolike ljudi slišal vzklikniti: O, ko bi le prekinil s tem že takoj na začetku! To so izrekli polni bridkosti in sramu.

Nazaj Izpis poglavja Naprej