Josemaría Escrivá Obras
181

Poglejte, kogar je pokvarilo poželenje mesa, duhovno ni sposoben hoditi, nezmožen je dobrega dejanja, je kot pohabljenec, obležal je na tleh kakor cunja. Ste kdaj videli bolnike s progresivno paralizo, ki ne morejo skrbeti zase, niti sami vstati? Včasih ne morejo niti premakniti glave. Enako se v nadnaravnih stvareh dogaja tistim, ki niso ponižni in so se strahopetno predali nečistosti. Ne vidijo in ne slišijo, ne razumejo ničesar. Hromi so in kakor ponoreli. Vsakdo izmed nas mora klicati h Gospodu, k Materi Božji, in prositi, naj nam nakloni ponižnost in odločnost, da bomo pobožno uporabljali božje zdravilo svete spovedi. Ne dopustite, da se v vaši duši ugnezdi žarišče gnilobe, čeprav bi bilo čisto majhno. Spregovorite. Kadar voda teče, je čista; ko se zajezi, pa postane mlaka, polna odvratne umazanije, in se iz pitne vode spremeni v leglo mrčesa.

Da je čistost mogoča in da pomeni vir veselja, veste tako vi kakor jaz; prav tako vam je znano, da kdaj pa kdaj zahteva nekaj boja. Še enkrat poslušajmo svetega Pavla: Z veseljem pritrjujem božji postavi, v svojih udih pa vidim drugo postavo, ki se bojuje proti postavi mojega uma in me usužnjuje postavi greha, ki je v mojih udih. Jaz nesrečnež! Kdo me bo rešil telesa te smrti? Ti zakriči še glasneje, če je potrebno, toda ne pretiravajmo: sufficit tibi gratia mea, dovolj ti je moja milost, nam odgovarja naš Gospod.

Nazaj Izpis poglavja Naprej