Rad bi vas spomnil, da če ste iskreni, če se pokažete takšni, kakršni ste, če se pobožanstvite na temelju ponižnosti, ne napuha, bomo — vi in jaz — varni v kateremkoli okolju: vedno bomo lahko govorili o zmagah in imenovali se bomo zmagovalci. Z notranjimi zmagami božje ljubezni, ki prinašajo vedrost, duševno srečo, razumevanje.

Ponižnost nas bo spodbudila, da bomo uresničevali velika dela; toda le pod pogojem, da ne izgubimo izpred oči zavedanja o naši neznatnosti, ter da bo vsak dan rasla zavest o naši ubožni revščini. “Brez omahovanja sprejmi, da si služabnik, ki je obvezan veliko služiti. Ne šopiri se, ker se imenuješ božji otrok; prepoznajmo milost, a ne pozabimo naše narave. Ne prevzemaj se, če si dobro služil, saj si le izpolnil, kar si moral narediti. Sonce opravlja svojo nalogo, luna uboga; angeli vršijo svojo dolžnost. Orodje, ki ga je Gospod izbral za pogane, pravi: Nisem vreden, da se imenujem apostol, ker sem preganjal božjo Cerkev (1 Kor 15,9) ... Tudi mi ne poskušajmo hvaliti samih sebe” zaradi naših vedno preziranja vrednih zaslug.