Seznam točk

“Zelo težko je!” vzklikneš malodušno. Poslušaj, če se boriš, ti bo dovolj božja milost: pustil boš ob strani osebne interese, služil boš drugim zaradi Boga in Cerkvi pomagal tam, kjer se danes bije boj: na ulici, v tovarni, v delavnici, na univerzi, v pisarni, v tvojem okolju, sredi tvojih domačih.

Da bi se prepričali, kako smešno je jemati modo kot načelo ravnanja, je dovolj, če si ogledamo nekaj starinskih portretov.

Ko sva se pogovarjala, je zatrjeval, da noče nikdar zapustiti koče, v kateri živi, ker raje prešteva tramove “svoje” izbe kakor zvezde neba.

— Mnogo je takih, ki so nezmožni pustiti ob strani svoje majhne stvari, da bi dvignili oči proti nebu. Čas je že, da pridobijo pogled večje širine!

Tvoj krščanski poklic od tebe zahteva, da si v Bogu in se istočasno ukvarjaš z zemeljskimi stvarmi ter jih nepristransko uporabljaš kot to, kar so: da bi jih povrnil Njemu.

Ideološko si zelo katoliški. Vzdušje v študentskem domu ti je všeč … Škoda, da maša ni ob dvanajstih, predavanja pa popoldne, da bi lahko študiral po večerji, ko bi si privoščil kozarček konjaka ali dva! — To tvoje “katolištvo” ne ustreza resnici, ostaja v preprostem malomeščanstvu.

— Ne razumeš, da tako ne moreš razmišljati pri svojih letih? Pojdi ven iz svojega udobja, iz svojega samooboževanja …, in se prilagodi potrebam drugih, stvarnosti, ki te obdaja, pa boš zares živel katolištvo.

“Ta svetnik,” je rekel človek, ki je podaril kip svetnika za cerkev, “mi dolguje vse, kar on je.”

Ne misli, da je to zgolj karikatura; saj tudi ti meniš — tako se vsaj zdi po tvojem obnašanju —, da si z Bogom opravil, če nosiš svetinjice ali bolj ali manj rutinsko opravljaš nekaj pobožnosti.

Osupljivo je, kako pogosto se — v imenu svobode! — mnogi bojijo — in nasprotujejo! —, da bi katoličani preprosto bili dobri katoličani.