Seznam točk

Več doseže, kdor nadleguje bolj od blizu … Zato se približaj Bogu: prizadevaj si biti svet.

Notranje življenje rad primerjam z obleko, s svatbenim oblačilom, o katerem govori evangelij. Tkanino sestavlja vsaka posamezna navada ali pobožno dejanje, ki kakor vlakna dajejo blagu čvrstost. In tako kot na enem mestu strgano obleko preziramo, četudi je ostalo v dobrem stanju, tako tudi če moliš, če delaš …, vendar ne živiš spokorno — ali obratno —, tvoje življenje — če lahko tako rečem — ni dovršeno.

Kdaj boš dojel, da je tvoja edina možna pot resno iskanje svetosti!

Odloči se — ne bodi užaljen — Boga vzeti zares. Ta tvoja lahkotnost, če se proti njej ne boriš, se lahko konča v žalostni bogokletni burki.

Včasih pustiš, da se vzbudi tvoj slab značaj, ki nemalokrat pride na plano v neprimerni surovosti. Drugič ne poskrbiš, da bi svoje srce in svojo glavo pripravil z namenom, da bi bila prijetno bivališče za sveto Trojico … Vselej pa nazadnje ostaneš nekoliko oddaljen od Jezusa, ki ga slabo poznaš …

— Tako ne boš nikoli imel notranjega življenja.

“Iesus Christus, perfectus Deus, perfectus Homo” — Jezus Kristus, popoln Bog in popoln Človek.

Mnogo je kristjanov, ki sledijo Kristusu in jih prevzame njegova božanskost, pozabljajo pa ga kot Človeka … in jim življenje nadnaravnih kreposti ne uspe — kljub vsemu instrumentariju zunanjih pobožnosti —, ker ne storijo ničesar za pridobitev človeških kreposti.

Zdravilo za vse: osebna svetost! — Zato so bili svetniki polni miru, srčnosti, veselja, gotovosti, odprtosti …

Do sedaj nisi razumel sporočila, ki ga kristjani prinašamo ostalim ljudem: skrito čudovitost notranjega življenja.

Kako lep nov svet postavljaš prednje!

Koliko novega si odkril! — Kljub temu pa si včasih prav naiven in misliš, da si videl vse, da si že vse dojel … Nato se z lastnimi rokami dotakneš edinstvenega in nedoumljivega bogastva zakladov našega Gospoda, ki ti bo vedno pokazal “kaj novega”, če ti odgovoriš z ljubeznijo in rahločutnostjo. Tedaj spoznaš, da si na začetku poti, kajti svetost temelji na poistovetenju z Bogom, s tem našim Bogom, ki je neskončen, neizčrpen.

“Božje stvari” razumemo bolj z ljubeznijo kot s študijem.

Zato moraš delati, moraš študirati, moraš sprejemati bolezen, moraš biti zmeren … in istočasno ljubiti!