Seznam točk

Za tebe, ki zasedaš tisto vodilno mesto. Premišljuj: če se z najmočnejšimi in najučinkovitejšimi orodji ravna slabo, otopijo, se obrabijo in postanejo nekoristna.

Kako žalostno je videti nekatere na vodilnih položajih, ko z ostrimi trditvami sodijo in, brez da bi zadevo preučili, lahkotno govorijo o osebah in temah, ki jih ne poznajo, in … celo s “predsodki”, ki so sad nelojalnosti.

Ti, ki si postavljen na zelo visok položaj, bi bil nepreviden, če bi tišino poslušalcev razlagal kot soglasje. Pomisli na to, da jim ne pustiš izpostaviti njihovih predlogov in da se počutiš užaljenega, če ti jih pridejo povedat. — Moraš se popraviti.

Če bi kdo privolil, da skupaj z jagnjeti gojijo volkove …, bi si mogel zlahka predstavljati, kakšna usoda bi čakala njegova jagnjeta.

Kadar se povprečni ljudje, povprečni glede razuma in glede krščanskega duha, povzpnejo na oblast, se obdajo z neumneži: njihova nečimrnost jih napačno prepričuje, da tako nikdar ne bodo izgubili prevlade.

Razumni pa se, ravno nasprotno, obdajo z učenimi ljudmi — ki znanju dodajo čistost življenja — in jih spreminjajo v vodstvene osebe. Njihova ponižnost jih ne prevara, kajti s poviševanjem drugih rastejo tudi sami.

Ni razumno povzdigovati nepreizkušene ljudi do pomembnih vodstvenih nalog, da bi videli, kaj iz tega nastane. — Kot da bi skupno dobro lahko bilo odvisno od škatle presenečenj!

Postavljen si na oblast, pa se ravnaš po tem, kaj bodo rekli ljudje? Stara pokveka! — Najprej te mora skrbeti, kaj bo rekel Bog; potem — daleč na drugem mestu, včasih pa sploh ne — boš moral pretehtati, kaj bi lahko mislili drugi. “Vsakega torej,” pravi Gospod, “ki bo priznal mene pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.”

Ti, ki zasedaš odgovorno mesto, se pri izvrševanju svoje naloge spominjaj: kar je osebno, propade skupaj s človekom, ki se je napravil za nepogrešljivega.

Temeljno pravilo dobrega vodenja: razdeljevanje odgovornosti, ne da bi to pomenilo iskanje udobja ali anonimnosti. Vztrajam, razdeljevanje odgovornosti; z zahtevo, da vsakdo odgovarja za svojo zadolžitev, da bi lahko “podal obračun” Bogu; in dušam, če je potrebno.

O nobenem izmed svojih podrejenih ne reci: Ni koristen.

— Ti si tisti, ki ni koristen, ker ga ne znaš postaviti na mesto, kjer bi delal dobro.