Seznam točk
Vprašal si me, če nosim križ. In odgovoril sem ti “da”, mi vedno nosimo Križ. — Toda slavni Križ, božji pečat, pristno zagotovilo, da smo božji otroci. Zaradi tega vedno hodimo veseli po poti s Križem.
Čutiš več veselja. Toda tokrat gre za živčno veselje, nekoliko nepotrpežljivo, ki ga spremlja jasen občutek, da se nekaj v tebi trga v daritvi.
Dobro me poslušaj: tukaj na zemlji ni popolne sreče. Zato se sedaj, takoj, brez besed in samopomilovanja izroči v daritev Bogu, s popolno in dokončno predanostjo.
Prišli so težki oblaki naveličanosti, izgube navdušenja. Vlila se je ploha žalosti, z jasnim občutkom, da si zvezan. Povrhu pa nate preži potrtost, ki se rodi iz bolj ali manj objektivnih dejstev: toliko let boja …, pa si še vedno tako zadaj, tako daleč.
Vse to je potrebno in Bog s tem računa: da bi dosegli “gaudium cum pace” — resnični mir in veselje —, moramo prepričanju o našem božjem otroštvu, ki nas navdaja z optimizmom, dodati priznanje lastne osebne šibkosti.
Koliko nevrastenije in histerije bi odstranili, če bi — s katoliškim naukom — učili ljudi resnično živeti kot kristjani: da bi ljubili Boga in znali sprejemati nasprotovanja kot blagoslov, poslan iz njegovih rok!
Utesnjenosti je konec … Odkril si, da iskrenost z voditeljem razrešuje zaplete z izredno lahkoto.
Lojalnost ima za posledico zagotovilo, da hodimo po ravni poti, brez nestalnosti in motenj, ter potrditev gotovosti, da smisel in sreča obstajata.
— Poglej, ali se to uresničuje v vsakem trenutku tvojega življenja.
Žalost in nemir sta sorazmerna z izgubljenim časom. — Ko boš začutil sveto nepotrpežljivost, da bi izkoristil vsako minuto, te bo navdalo veselje in mir, ker ne boš mislil nase.
Vsak dan si bolj “ob pamet” … — To je opaziti v gotovosti in v čudoviti samozavesti, ki ti jo daje zavedanje, da delaš za Kristusa.
— Razglašeno je bilo že v Svetem pismu: “Vir fidelis, multum laudabitur” — zvesti mož si od vseh zasluži hvalo.
Po dvajsetih stoletjih moramo s polno gotovostjo razglašati, da Kristusov duh ni izgubil svoje odrešilne moči, edine, ki poteši hrepenenja človeškega srca. — Za začetek vnesi to resnico v svoje srce, ki bo ves čas nemirno — kot je zapisal sveti Avguštin —, dokler ga popolnoma ne položiš v Boga.
Zdravilo za tvoj nemir: potrpežljivost, pravilen namen in pogled na stvari z nadnaravne perspektive.
Tisti prijatelj nam je iskreno zaupal, da mu nikoli ni bilo dolgčas, ker nikdar ni ostal sam, brez našega Prijatelja.
— Večerilo se je, gosta tišina … Zelo živo si občutil božjo navzočnost … In v tej resničnosti, kakšen mir!
Sveta Marija je — tako se k njej obrača Cerkev — Kraljica miru. Torej, kadar se vznemiri tvoja duša, družinsko ali poklicno okolje, sožitje v družbi ali med narodi, jo nenehno kliči s tem nazivom: “Regina pacis, ora pro nobis!” — Kraljica miru, prosi za nas! Si poskusil vsaj takrat, ko si izgubil mir? … — Presenečen boš nad takojšnjo učinkovitostjo tega klica.
Dokument natisnjen iz https://escriva.org/sl/book-subject/surco/43169/ (8. Maj. 2024)