Seznam točk

Kako je mogoče, da si kdo želi ugajati Bogu in istočasno ne trčiti z okoljem, kadar gre za obrambo resnice? To sta dve nasprotujoči si stvari: ali eno ali drugo! Žrtev mora biti žgalna daritev, treba je sežgati vse …, vključno s tistim “Kaj bodo rekli?”, vključno s tem, kar imenujejo ugled.

Kako jasno sedaj vidim, da je “sveta predrznost” zelo globoko zakoreninjena v evangeliju! Izpolni božjo voljo … in se spomni zasramovanega Jezusa, opljuvanega in pretepenega Jezusa, ki so ga gnali pred sodišča človečkov … ter molčečega Jezusa!! — Sklep: povesiti pogled pred sramotenjem in — v pripravljenosti tudi na ponižanja, ki bodo brez dvoma prišla — nadaljevati z božjo nalogo, ki nam jo je usmiljena ljubezen našega Gospoda hotela zaupati.

Nisi srečen, ker vse vrtiš okrog sebe, kakor da bi bil vedno ti središče: ker te boli želodec, ker si utrujen, ker so ti rekli to ali ono …

— Si poskusil misliti na Njega in, zaradi Njega, na druge?

Po začetnem navdušenju se je pričelo omahovanje, neodločnost, bojazni. — Skrbi te študij, družina, ekonomsko vprašanje, predvsem pa misel, da ne zmoreš, da morda nisi koristen, da ti manjka življenjskih izkušenj.

Za premagovanje teh bojazni — skušnjav hudiča ali pomanjkanja tvoje velikodušnosti! — ti bom dal zanesljivo sredstvo: “preziraj jih”, izbriši te misli iz svojega spomina. To je odločno oznanjal že Učitelj pred dvajsetimi stoletji: “Ne oziraj se nazaj!”

Če domišljija kipi okoli tebe, ustvarja varljive položaje, okoliščine, ki se navadno ne skladajo s tvojo potjo, te neumno raztresajo, te ohlajajo in oddaljujejo od božje navzočnosti. — Nečimrnost.

Če se domišljija vrti okrog drugih, zlahka zapadeš v zmoto, da sodiš — kadar to ni tvoje poslanstvo — ter na pritlehen in neobjektiven način razlagaš njihovo vedenje. — Predrzne sodbe.

Če domišljija obletava tvoje talente in način govorjenja ali vzdušje občudovanja, ki ga prebujaš v drugih, se izpostavljaš temu, da izgubiš pravilni namen in daješ povod za napuh.

Pustiti domišljiji prosto pot navadno pomeni izgubo časa, vendar poleg tega odpre vrata celi vrsti hotenih skušnjav, kadar je človek ne obvlada.

— Ne opuščaj notranjega mrtvičenja niti za en dan!

Jaz bi se lahko boljše obnašal, bil bolj odločen, razdajal več navdušenja … Zakaj tega ne delam?

Zato ker — odpusti mi mojo odkritost — si tepec. Hudič še predobro ve, da so najslabše varovana vrata duše vrata človeške neumnosti: nečimrnost. Tam sedaj pritiska z vsemi svojimi silami: psevdosentimentalni spomini, kompleks črne ovce v histerični obliki, občutek domnevnega pomanjkanja svobode …

Kaj še čakaš, da boš dojel Učiteljev izrek: čujte in molite, ker ne veste ne dneva ne ure?

Obstajajo duše, za katere se zdi, da si zavzeto izumljajo trpljenje, se trpinčijo z domišljijo.

Kasneje, ko pridejo dejanske muke in nasprotovanja, ne znajo stati pod križem kot presveta Devica Marija, s pogledom, uprtim v svojega Sina.

Navadi se govoriti prisrčno o vsem in o vseh, še posebej o tistih, ki delajo v službi Bogu.

In kadar to ni mogoče, molči! Tudi nagle ali nepremišljene pripombe lahko mejijo na opravljanje ali obrekovanje.

Mladenič, ki se je malo prej v večji meri izročil Bogu, je dejal: “Zdaj moram govoriti manj, obiskovati bolne in spati na tleh.”

— Uporabi to v svojem življenju.

O Kristusovih duhovnikih lahko govorimo samo, če jih hvalimo!

— Iz vsega srca si želim, da bi moji bratje in jaz to zelo upoštevali pri svojem vsakodnevnem vedenju.