Seznam točk

“Servite Domino in laetitia!” — Služil bom Bogu z veseljem! Z veseljem, ki bo posledica moje vere, mojega upanja in moje ljubezni …, ki mora trajati večno, kajti, kot nam zagotavlja apostol, “Dominus prope est!” … — Gospod me spremlja od blizu. Zato bom hodil z Njim zares varno, saj je Gospod moj Oče … in z njegovo pomočjo bom izpolnil njegovo ljubeznivo voljo, četudi mi bo težko.

Nasvet, ki sem vam ga vztrajno ponavljal: bodite veseli, vedno veseli. — Naj bodo žalostni tisti, ki se ne štejejo za božje otroke.

“Vsi ste tako veseli, da človek tega ne bi pričakoval,” sem slišal pripomniti.

Od daleč prihaja hudičevo prizadevanje Kristusovih sovražnikov, ki neutrudno godrnjajo, da so Bogu predani ljudje “čemerni”. In žal jim nekateri izmed tistih, ki želijo biti “dobri”, pritrjujejo s svojimi “žalostnimi krepostmi”.

— Zahvaljujemo se ti, Gospod, ker si hotel uporabiti naša nadvse vesela življenja, da bi izbrisal to lažno karikaturo.

— Prosim te tudi, da tega ne bi pozabili.

Naj nihče na tvojem obrazu ne bere žalosti niti bolečine, kadar boš po svetu širil prijetni vonj svoje žrtve: božji otroci morajo biti vedno sejalci miru in veselja.

Veselje božjega moža, božje žene, mora biti prekipevajoče: vedro, nalezljivo, privlačno …; skratka, biti mora tako nadnaravno, tako prenosljivo in tako naravno, da še druge pritegne na krščanska pota.

“Zadovoljen?” — Nad tem vprašanjem sem se zamislil.

— Niso še odkrili besed, ki bi izrazile vse, kar človek občuti — v srcu in volji —, ko se zave, da je božji otrok.

Božič. Pišeš mi: “Ob svetem pričakovanju Marije in Jožefa tudi jaz nestrpno pričakujem Dete. Kako srečen bom v Betlehemu! Slutim, da me bo prevzelo veselje brez meja. Da! In z Njim se hočem znova roditi tudi jaz …”

— Ko bi se le uresničila ta tvoja želja!

Prizor se ponavlja, tako kot pri povabljenih iz prilike. Nekatere je strah; drugi imajo opravke; mnogi si izmišljajo … zgodbice, neumne izgovore.

Upirajo se. Nazadnje pa postanejo brezvoljni, zbegani, vsega naveličani, zdolgočaseni, zagrenjeni. Pa tako lahko je sprejeti božje povabilo vsakega trenutka ter živeti srečno in veselo!

Z Bogom, sem si mislil, se mi vsak dan zdi bolj privlačen. Živim po “koščkih”. Enkrat zaznam veličastnost kakšne podrobnosti; drugič odkrijem obzorje, ki ga prej nisem opazil … Če bo šlo tako naprej, ne vem, kaj se bo zgodilo čez čas.

Nato sem opazil, da mi On zagotavlja: Vsak dan bo večje tvoje zadovoljstvo, ker se boš bolj in bolj poglabljal v božansko pustolovščino, v tako velik “zaplet”, v katerega sem te spravil. In ugotovil boš, da te Jaz ne zapustim.

Nekateri ves čas živijo v zagrenjenosti. Vse jih vznemirja. Zaspijo v fizični obsedenosti: saj bo ta edini beg zanje le kratkotrajen. Zbudijo se s sovražnim in malodušnim vtisom, da imajo spet nov dan pred seboj.

Mnogi so pozabili, da nas je Gospod postavil na ta svet kot na prehod proti večni sreči; in ne pomislijo na to, da jo bodo mogli doseči le tisti, ki po zemlji hodijo z veseljem božjih otrok.

Ne delaj tragedije iz smrti, ker to ni! Samo brezbrižni otroci ne čutijo navdušenja ob srečanju s svojimi starši.