Seznam točk
Ob soočenju s smrtjo bodi veder! — Takšen si mi všeč. — Ne s hladno stoičnostjo pogana, temveč z gorečnostjo božjega otroka, ki ve, da se življenje spremeni, ni pa odvzeto. — Umreti? … Živeti!
Kadar pomisliš na smrt, naj te kljub tvojim grehom ne bo strah … Saj On že ve, da ga ljubiš … in iz kakšnega testa si narejen.
— Če ga ti iščeš, te bo sprejel kot oče izgubljenega sina: toda moraš ga iskati!
“Non habemus hic manentem civitatem” — naše dokončno bivališče ni na tem svetu. — In da tega ne bi pozabili, se včasih ta resnica na surov način pojavi ob smrtni uri: nerazumevanje, preganjanje, prezir … — Vedno pa samota, kajti — čeprav okrog nas ne manjka ljubeznivosti — vsakdo umre sam.
— Znebimo se že zdaj vseh vezi! Neprestano se pripravljajmo na tisti korak, ki nas bo popeljal v večno navzočnost presvete Trojice.
Ne delaj tragedije iz smrti, ker to ni! Samo brezbrižni otroci ne čutijo navdušenja ob srečanju s svojimi starši.
Če te kdaj vznemirja misel na našo sestro smrt, ker vidiš svojo majhnost, se opogumi in pomisli: Kakšno bo to nebo, ki nas čaka, ko se bo vsa lepota in veličina, vsa neskončna sreča in ljubezen Boga izlila v ubogo glineno posodo človeškega bitja ter jo večno nasičevala z vedno novo blaženostjo?
Dokument natisnjen iz https://escriva.org/sl/book-subject/surco/42401/ (8. Maj. 2024)