Seznam točk

Molil si pred razpelom in se odločil: bolje trpeti zaradi resnice, kot da bi resnica morala trpeti zaradi mene.

Mnogokrat je resnica tako neverjetna! … Predvsem zato, ker vedno zahteva skladnost življenja.

Če ti je nadležno, da ti povejo resnico, … zakaj potem sprašuješ?

— Morda pričakuješ, da ti bodo odgovorili s tvojo resnico, da bi upravičil svoje zablode?

Zagotavljaš, da zelo spoštuješ resnico … Zaradi tega vedno zavzameš tako “spoštljivo” distanco?

Ne obnašaj se kot bedak. Nikoli ni fanatizem, če hočeš vsak dan bolje spoznavati, bolj ljubiti in z večjo gotovostjo braniti resnico, ki jo moraš poznati, ljubiti in braniti.

Nasprotno pa — to povem brez strahu — zapadejo v sektaštvo tisti, ki temu razumnemu ravnanju nasprotujejo v imenu neke lažne svobode.

Lahko je — to se je dogajalo že v času Jezusa Kristusa — reči ne: zanikati ali podvomiti o verski resnici. — Ti, ki se razglašaš za katoličana, moraš izhajati iz besede “da”.

— Kasneje boš s pomočjo študija mogel pojasniti razloge za svojo gotovost: da ni nasprotja — ne more ga biti — med Resnico in znanostjo, med Resnico in življenjem.

Ne opuščaj svoje naloge, ne oddaljuj se od poti, četudi bi moral živeti skupaj z ljudmi, ki so polni predsodkov, kakor da bi bil temelj umovanja ali pomen izrazov določen z njihovim obnašanjem ali z njihovimi trditvami.

— Prizadevaj si, da bi te razumeli …, vendar če tega ne dosežeš, pojdi dalje.

Srečal boš ljudi, ki jih boš zaradi njihove otopele trme stežka prepričal … V ostalih primerih pa je vredno truda, da razjasniš nesoglasja in da jih razjasniš z vso potrpežljivostjo, ki bi bila potrebna.

Ti je nadležno, ker na isti način vztrajam pri istih bistvenih stvareh? Ker se ne oziram na modne tokove? — Glej, pred stoletji je bila ravna črta definirana na isti način, ker je najjasnejši in najkrajši. Drugačna definicija bi se izkazala za bolj nerazumljivo in zapleteno.

Nisi hotel verjeti, vendar si moral popustiti pred očitnimi dejstvi v lastno breme: trditve, ki si jih izrekel preprosto in z zdravim katoliškim čutom, so sovražniki vere zlobno izkrivili.

Res je, “biti moramo preprosti kot golobje … in previdni kakor kače.” Ne govôri ob nepravem času ali na neprimernem kraju.

Ni dopustno, da kdorkoli, niti z dobrim namenom, potvarja zgodovinska ali življenjepisna dejstva. — Vendar je velika zmota postavljati spomenik sovražnikom Cerkve, ki so jo vse svoje dni preganjali. Prepričaj se: zgodovinska resnica ne trpi, če kristjan ne sodeluje pri gradnji spomenika, ki ne sme obstajati; od kdaj pa je sovraštvo postavljeno za vzor?

Za širjenje krščanstva ni potrebno izzivati nasprotovanj niti grdo ravnati s tistimi, ki ne poznajo našega nauka. Če ravnamo ljubeznivo — “Caritas omnia suffert!” — ljubezen vse prenese —, se bo nekdanji nasprotnik, ki ga je njegova zmota prevarala, mogel navsezadnje iskreno in rahločutno izročiti. — Ni pa sprejemljivo popuščanje glede dogme v imenu neke naivne “širine obzorja”, kdor bi namreč tako ravnal, bi tvegal, da ostane zunaj Cerkve: namesto da bi delal v dobro vseh, bi oškodoval samega sebe.