Seznam točk

Poslušno ubogati. — Toda z razumom, z ljubeznijo in čutom za odgovornost, kar nima nobene zveze z izrekanjem sodbe o voditelju.

Obstaja mnogo načinov za sejanje zmede … — Dovolj je, na primer, izjemo označiti kot splošno pravilo.

Misliš, da drugi niso bili nikoli stari dvajset let? Misliš, da jih ni družina nikoli omejevala zaradi mladoletnosti? Misliš, da so jim bile prihranjene težave — drobne ali ne tako drobne —, ob katere se spotikaš? … Ne. Šli so skozi iste okoliščine, ki jih sedaj preživljaš ti in — s pomočjo milosti — so postali zreli, tako da so z velikodušno vztrajnostjo teptali svoj “jaz”, popuščali, v čemer se lahko popušča, in ohranili lojalnost, brez prevzetnosti in brez zadajanja ran — z vedro ponižnostjo —, kadar ni bilo mogoče popustiti.

Kadar tvoja volja omahuje pred običajnim delom, se še enkrat spomni na tisti razmislek: “Študij, delo, je bistveni del moje poti. Izguba strokovnega ugleda — posledica lenobe — bi izničila ali napravila nemogoče moje delo, ki ga opravljam kot kristjan. Potrebujem — tako hoče Bog — veljavo strokovnega ugleda, da bi druge pritegnil in jim pomagal.”

— Ne dvomi: če opuščaš svoja opravila, se oddaljuješ — in oddaljuješ druge — od božjih načrtov!

Ne gre za to, da svoje obveznosti opravljaš v naglici, temveč da jih pripelješ do konca brez predaha, z božjim korakom.

Če bi kristjani zares živeli skladno s svojo vero, bi prišlo do največje revolucije vseh časov … Učinkovitost soodreševanja je odvisna tudi od vsakogar izmed nas! — Premisli o tem.

Čutil se boš popolnoma odgovornega, ko boš razumel, da imaš pred Bogom samo dolžnosti. Bo že On poskrbel, da ti podeli pravice!

Ko bi se le navadil dnevno ukvarjati z drugimi, tako predano, da bi pozabil, da obstajaš!

Misel, ki ti bo pomagala v težkih trenutkih: kolikor bolj se krepi moja zvestoba, toliko bolj bom drugim pomagal rasti v tej kreposti. — In kako privlačno je, če čutimo, da drug drugega podpiramo!

Ne bodi “teoretik”. Naše življenje mora dnevno spreminjati tiste veličastne ideale v vsakodnevno, junaško in plodovito resničnost.

Kar je staro, si dejansko zasluži spoštovanje in zahvalo. Iz tega se učimo. Upoštevamo tudi te izkušnje. Vendar ne pretiravajmo: vsaka stvar ob svojem času. Se mar oblačimo v jopič in pumparice ter nosimo na glavi zaprašeno lasuljo?

Ne jezi se. Neodgovorno obnašanje mnogokrat bolj pomeni pomanjkanje razumnosti ali izobrazbe, kot pa primanjkljaj dobrega duha.

Treba bo od učiteljev, od vodij, zahtevati, da te praznine zapolnijo z odgovornim izpolnjevanjem svoje dolžnosti.

— Treba bo, da se izprašaš …, če se na katerem od teh položajev nahajaš ti.

Postavljen si na oblast, pa se ravnaš po tem, kaj bodo rekli ljudje? Stara pokveka! — Najprej te mora skrbeti, kaj bo rekel Bog; potem — daleč na drugem mestu, včasih pa sploh ne — boš moral pretehtati, kaj bi lahko mislili drugi. “Vsakega torej,” pravi Gospod, “ki bo priznal mene pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.”

Ti, ki zasedaš odgovorno mesto, se pri izvrševanju svoje naloge spominjaj: kar je osebno, propade skupaj s človekom, ki se je napravil za nepogrešljivega.

Temeljno pravilo dobrega vodenja: razdeljevanje odgovornosti, ne da bi to pomenilo iskanje udobja ali anonimnosti. Vztrajam, razdeljevanje odgovornosti; z zahtevo, da vsakdo odgovarja za svojo zadolžitev, da bi lahko “podal obračun” Bogu; in dušam, če je potrebno.

Pri reševanju zadev si prizadevaj, da ne bi nikdar pretiraval v pravičnosti in pri tem celo pozabil na ljubezen.

Odpornost verige se meri po njenem najšibkejšem členu.

O nobenem izmed svojih podrejenih ne reci: Ni koristen.

— Ti si tisti, ki ni koristen, ker ga ne znaš postaviti na mesto, kjer bi delal dobro.

Zavračaj hlepenje po časteh; raje usmeri pogled na orodja, na dolžnosti in na učinkovitost.

— Tako ne boš hrepenel po položajih, če pa ti bodo dani, jih boš jemal kot to, kar so: zadolžitve v služenju dušam.

Ob uri zaničevanja in križa je Devica Marija tam, ob svojem Sinu, odločena slediti njegovi usodi. — Znebimo se strahu pred tem, da bi ravnali kot odgovorni kristjani, kadar to ni udobno v okolju, v katerem se gibljemo: Ona nam bo pomagala.