Seznam točk

Naj v božji navzočnosti vedno delamo tako, da nam ne bo treba pred ljudmi ničesar skrivati.

Manjka ti notranjega življenja: ker v molitev ne prinašaš skrbi za svoje bližnje in za prozelitizem; ker se ne potrudiš, da bi videl jasno, da bi delal konkretne sklepe in jih izpolnil; ker nimaš nadnaravnega pogleda pri študiju, pri delu, v svojih pogovorih, v odnosih z drugimi …

— Kako ti gre glede božje navzočnosti, ki je posledica in pokazatelj tvoje molitve?

Ne? … Ker nisi imel časa? … — Imaš čas. Sicer pa, kakšna bodo tvoja dejanja, če jih prej ne premisliš v navzočnosti Gospoda, da bi jih uredil? Kako boš brez tega pogovora z Bogom dovršeno zaključil delo dneva? … — Glej, to je tako, kot če bi izjavil, da ti zmanjkuje časa za študij, ker si zelo zaposlen s predavanjem … Brez študija ni mogoče dobro predavati.

Molitev je pred vsem drugim. Če jo tako razumeš in tega ne prenašaš v prakso, mi ne govôri, da ti manjka časa: preprosto je nočeš opraviti!

Molitev, več molitve! — To se zdi kot nekakšno neskladje sedaj, v obdobju izpitov ali večje količine dela … Potrebuješ jo; in ne le molitev kot ponavadi, kot izpolnjevanje pobožnosti; molitev tudi v izgubljenem času; molitev med enim opravilom in drugim, namesto da glavo prepustiš neumnostim.

Ni pomembno, če se — kljub svojemu prizadevanju — ne moreš zbrati in osredotočiti. Ta meditacija lahko velja mnogo več od tiste, ki si jo povsem udobno opravil v kapeli.

Učinkovita navada za doseganje božje navzočnosti: vsak dan naj bo prvi sprejem namenjen Jezusu Kristusu.

Navadi se moliti ustne molitve zjutraj, ko se oblačiš, kot majhni otroci. — In kasneje, čez dan, bo v tebi več božje navzočnosti.

Vselej odlagaš rožni venec za kasneje in ga nazadnje opustiš zaradi zaspanosti. — Če nimaš na voljo drugega trenutka, ga zmoli na ulici, brez da bi kdo to opazil. Pa še pomagalo ti bo k božji navzočnosti.

Za tvoje dnevno spraševanje: Sem pustil, da je minila kakšna ura, brez da bi govoril z mojim Očetom Bogom? … Sem se pogovarjal z Njim s sinovsko ljubeznijo? — Zmoreš!

Ne varajmo se … — Bog ni senca, oddaljeno bitje, ki nas ustvari in nato zapusti; ni gospodar, ki gre in se ne vrne več. Čeprav tega ne zaznamo s svojimi čuti, je njegov obstoj veliko resničnejši kot obstoj vse stvarnosti, ki se je dotikamo in jo vidimo. Bog je tukaj, z nami, navzoč, živ: nas vidi, nas sliši, nas vodi in gleda naša najmanjša dejanja, naše najbolj skrite namene.

To verujemo …, vendar živimo, kot da Bog ne bi obstajal! Zato ker nimamo zanj niti ene misli, niti ene besede; ker Mu nismo pokorni, niti se ne trudimo obvladovati svojih strasti; ker Mu ne izkazujemo ljubezni in Mu ne zadoščujemo …

— Bomo še naprej živeli z mrtvo vero?

Koliko “nepopravljivih” dejanj bi popravil, če bi živel v božji navzočnosti.

Kako boš živel božjo navzočnost, če ne počneš drugega, kot da gledaš na vse strani? …

— Kot da si pijan od teh plehkosti.

Vsak dan opažaš, da si bolj zakoreninjen v Boga …, mi praviš. — Torej boš vsak dan bliže svojim bratom.