Seznam točk

Da bi se prepričali, kako smešno je jemati modo kot načelo ravnanja, je dovolj, če si ogledamo nekaj starinskih portretov.

Zate prepišem besede iz nekega pisma: “Navdušuje me evangeljska ponižnost. Vendar me spravlja v jezo omejena in nezavedna boječnost nekaterih kristjanov, ki tako jemljejo ugled Cerkvi. Njih je moral imeti pred očmi tisti ateistični pisec, ko je rekel, da je krščanska morala morala sužnjev …” Resnično smo služabniki: služabniki, povzdignjeni na položaj božjih otrok, ki se nočejo obnašati kot sužnji strasti.

Ne pozabi, da v človeških zadevah lahko imajo prav tudi drugi: gledajo na isto vprašanje, vendar z drugega zornega kota, v drugi luči, v drugi senci, v drugih okvirih.

— Samo v veri in morali obstaja neizpodbitna sodba: sodba naše matere Cerkve.

Tvoj krščanski poklic od tebe zahteva, da si v Bogu in se istočasno ukvarjaš z zemeljskimi stvarmi ter jih nepristransko uporabljaš kot to, kar so: da bi jih povrnil Njemu.

Temeljna napaka, ki se je moraš varovati: misel, da plemenite in zakonite navade ter zahteve tvojega časa ali tvojega okolja ne morejo biti urejene in prilagojene svetosti Kristusovega moralnega nauka.

Upoštevaj, da sem bil natančen: plemenite in zakonite. Druge nimajo pravice do državljanstva.

Ne razumem te, ko govoriš o morali in o veri ter mi rečeš, da si neodvisen katoličan …

— Neodvisen od koga? Ta lažna neodvisnost je enakovredna odstopu od Kristusove poti.

Kakšno žalost zbujajo tisti, ki — iz svoje osebne nesrečne izkušnje — trdijo, da ni mogoče biti čist ter živeti in delati sredi sveta!

— Po tem nelogičnem razmisleku se ne bi smeli vznemirjati, če drugi žalijo spomin njihovih staršev, bratov, žene, moža.