Seznam točk

Okoli sebe ustvarjaš ozračje narejenosti, nezaupanja, sumničenja, saj ko govoriš, daješ vtis, da igraš šah: ob vsaki besedi misliš štiri poteze vnaprej.

Spomni se, da evangeljsko poročilo o žalostnem liku opreznih in hinavskih pismoukov in farizejev omenja, kako so Jezusa spraševali, mu izpostavljali sporne zadeve, “ut caperent eum in sermone” — da bi izkrivili njegove besede! — Beži od takšnega ravnanja.

Če ti je nadležno, da ti povejo resnico, … zakaj potem sprašuješ?

— Morda pričakuješ, da ti bodo odgovorili s tvojo resnico, da bi upravičil svoje zablode?

Oni — je boleče dejal — nimajo Kristusovega uma, ampak Kristusovo masko … Zaradi tega jim manjka krščanskih meril, ne dosežejo resnice in ne dajejo sadov.

Božji otroci ne moremo pozabiti, da je Učitelj oznanil: “Kdor posluša vas, posluša mene …”

— Zato … si moramo prizadevati biti Kristus, nikdar pa njegova karikatura.

Hinavščina vedno vodi ljudi, ki jo gojijo, k življenju grenkega in zamerljivega mrtvičenja.

Ob predlogih, kakršen je bil Herodov: “Pojdite in natančno raziščite glede deteta. Ko ga najdete, mi sporočite, da se mu pojdem tudi jaz poklonit,” prosímo Svetega Duha za njegovo pomoč, da nas obvaruje “zaščite ali dobrih obljub” navideznih dobrohotnežev.

— Ne bo nam manjkalo Tolažnikove luči, če kakor modri z Vzhoda iščemo resnico in govorimo iskreno.

Je nekaterim nadležno, ker stvari jasno poveš?

— Morda živijo z motno vestjo in jo morajo na ta način zakriti.

— Vztrajaj v svojem ravnanju, da jim pomagaš reagirati.

Dokler zlonamerno tolmačiš namene drugih, nimaš pravice zahtevati, da so ljudje razumevajoči do tebe.

Neprestano govoriš, da je treba popravljati, da je potrebno reformirati. Prav … reformiraj se sam — to zares potrebuješ — in že boš začel z reformo!

Do tedaj pa ne bom verjel tvojim prenovitvenim razglasom.

Nekateri so tako farizejski, da … se pohujšujejo, ko slišijo, da drugi ponavljajo natančno isto, kar so poprej slišali iz njihovih ust.

Tako si vsiljiv, da se zdi, kot da te zaposluje samo poizvedovanje o življenju bližnjega. Ko pa se nazadnje spotakneš ob dostojnega človeka odločne volje, ki ti zapre pot, se javno pritožuješ, kot da bi te užalil.

— Tako daleč sega tvoja nesramnost in popačena vest v tebi … in v mnogih ljudeh.

Z eno samo potezo si hočeš prilastiti “poštenost” pravega mnenja in neplemenite “prednosti” mnenja, ki je temu nasprotno …

— To se v kateremkoli jeziku imenuje dvoličnost.

Kakšna dobrota!! … — Pripravljeni so “odpuščati” to, kar si zasluži samo hvalo.