Seznam točk
Takole, s takšnimi norčijami, s to notranjo in zunanjo lahkomiselnostjo, s tistim omahovanjem pred skušnjavo, je nemogoče, da bi napredoval v notranjem življenju.
Ni dopustno, da izgubljaš čas s “svojimi neumnostmi”, medtem ko toliko duš čaka nate.
Ko človek jasno pomisli na zemeljske bede in temu obzorju nasproti postavi bogastvo življenja s Kristusom, po mojem mnenju ne najde druge besede, ki bi — na nedvoumen način — označevala pot, ki jo ljudje izbirajo: neumnost, neumnost, neumnost.
Ne gre za to, da bi se večina ljudi zmotila; dogaja se nam nekaj precej hujšega: smo popolni bedaki.
Žalostno, da se nočeš skriti kakor zidak, da bi podpiral zgradbo. Ampak, da postaneš kamen, ob katerega se drugi spotikajo … to se mi pa zdi podlo!
Ne pohujšuj se zaradi slabih kristjanov, ki mrgolijo naokrog, po veri pa ne živijo. Gospod, piše apostol, “bo vsakemu povrnil po njegovih delih”: tebi po tvojih; meni po mojih.
— Če se ti in jaz odločiva, da se bova obnašala dobro, bosta takoj na svetu dva malopridneža manj.
Dokler se ne boš boril proti svoji lahkomiselnosti, bo tvoja glava podobna starinarnici: v njej ne bo drugega kot nemogoči ideali, iluzije in … stara šara.
Imaš tolikšno mero predrznosti, da boš z njo lahko postal izreden kristjan, če jo boš izrabil z nadnaravnim čutom … — Vendar tako, kot jo uporabljaš, nisi drugega kot izreden predrznež.
S tem svojim lahkotnim pristopom do vsega me spominjaš na tisto staro zgodbo: Lev prihaja! so mu dejali. Lahkoverni naravoslovec pa je odvrnil: — Kaj pa je to meni mar: jaz lovim metulje!
Strašen človek: nevednež, istočasno pa neutruden delavec.
Neguj, četudi si že onemogel starec, željo po globlji izobrazbi.
Izgovor, značilen za lahkomiselnega in sebičnega človeka: “Nerad se k čemurkoli obvezujem.”
Nočeš niti enega niti drugega, niti slabega niti dobrega … In tako šepajoč na obe nogi, poleg tega, da zgrešiš pot, tvoje življenje ostaja polno praznine.
“In medio virtus …” — Krepost je v sredini, nam pravi modri izrek, da bi se oddaljili od skrajnosti. — Ampak ne zapadi v zmoto, ki ta nasvet pretirano omili, da bi tako zakril svojo udobnost, pretkanost, mlačnost, predrznost, pomanjkanje idealov, omalovaževanje.
Premišljuj tiste besede iz Svetega pisma: “O, ko bi le bil mrzel ali vroč! Ker pa nisi ne vroč ne mrzel, ampak mlačen, sem pred tem, da te izpljunem iz svojih ust.”
Dokument natisnjen iz https://escriva.org/sl/book-subject/surco/41414/ (9. Maj. 2024)