Seznam točk

Gospod, odslej naj bom drugačen: naj ne bom “jaz”, ampak “tisti”, ki ga Ti želiš.

— Naj ti ne odrečem ničesar, za kar me prosiš. Naj znam moliti. Naj znam trpeti. Naj me ne skrbi nič razen tvoje slave. Naj nenehno čutim tvojo navzočnost.

— Naj ljubim Očeta. Naj si želim Tebe, moj Jezus, v neprekinjenem obhajilu. Naj me vžge Sveti Duh.

Vedno znova premišljuj v svojem umu in v svoji duši: Gospod, kolikokrat si me po padcu dvignil in me po odpuščanju privil k svojemu srcu!

Vedno znova premišljuj … in se od Njega nikdar več ne loči.

Tako blizu Kristusa, toliko let, pa … tak grešnik!

— Te Jezusova zaupnost do tebe ne sili k ihtenju?

Če smo zvesti, se življenje Jezusa Kristusa na neki način ponavlja v življenju vsakogar izmed nas, tako v svojem notranjem poteku — v posvečevanju — kot v zunanjem ravnanju.

— Zahvali se mu za njegovo dobroto.

Iz Jezusovih ust poslušaj priliko, o kateri poroča sveti Janez v svojem evangeliju: »Ego sum vitis, vos palmites.« — Jaz sem trta, vi mladike.

V domišljiji, v razumu že imaš celotno priliko. In vidiš, da je mladika, ki je ločena od trsa, od vinske trte, popolnoma nekoristna, ne bo obložena s sadovi, doletela jo bo usoda suhe veje, ki jo bodo pohodili ljudje ali živali, ali pa bo vržena na ogenj …

— Ti si mladika: izpelji iz tega vse posledice.

Kadar boš v stiski … pa tudi v trenutku zmagoslavja, ponavljaj: Gospod, ne izpusti me, ne zapuščaj me, pomagaj mi kot neizkušenemu bitju, vodi me vedno s svojo roko!

Če resnično želiš, da se tvoje srce zagotovo odzove, ti svetujem, da se postaviš v eno od Gospodovih ran: tako boš z Njim v tesnem stiku, držal se boš Njega, čutil boš utripati njegovo srce … in sledil mu boš v vsem, kar te bo prosil.

Molitev je nedvomno tisto, kar “utopi skrbi” nam, ki ljubimo Jezusa.

Križ ponazarja življenje Kristusovega apostola s takšno silo in resničnostjo, ki prevzameta dušo in telo, četudi je včasih težko in je breme občutno.

Razumem, da želiš iz ljubezni trpeti s Kristusom: nastaviti svoj hrbet med Njega in krvnike; ponuditi trnju svojo glavo namesto njegove; ter žebljem svoje roke in noge; … ali pa vsaj spremljati našo Mater sveto Marijo na Kalvariji in se obtožiti bogomora zaradi svojih grehov … ter trpeti in ljubiti.

Sklenil sem, da bom več v stiku s Tolažnikom in ga bom prosil za njegovo luč, si mi dejal.

— Dobro, toda spomni se, sin, da je Sveti Duh sad križa.

Vesela ljubezen, ki osrečuje dušo, temelji na trpljenju: ni ljubezni brez odpovedi.

Srečati križ pomeni srečati Kristusa.

Jezus, naj tvoja božja kri prodre v moje žile, da bom mogel v vsakem trenutku živeti velikodušnost križa.

Pred Jezusom, umrlim na križu, môli, da bi bila Kristusovo življenje in smrt vzor in spodbuda tvojemu življenju ter tvojemu odzivu na božjo voljo.

Ob uri bolečine in pokore se spominjaj: križ je znak Kristusa Zveličarja. Ni več simbol zla, ampak znamenje zmage.

Med sestavine hrane primešaj nadvse “okusni” dodatek mrtvičenja.

Duh pokore ni v tem, da nekaj dni opravljaš velika mrtvičenja, potem pa jih opustiš.

— Duh pokore pomeni, da se znaš premagati vsak dan, ko velike in majhne stvari izročaš iz ljubezni in brez zbujanja pozornosti.

Če naše malenkosti — nepomembne in velike težave — pridružimo velikemu Gospodovemu trpljenju, trpljenju Žrtve — edina Žrtev je On! — se bo njihova vrednost povečala, postale bodo zaklad, in potem bomo rade volje in uglajeno nosili Kristusov križ.

— Ne bo več težave, ki ne bi bila hitro premagana; ne bo več ničesar in nikogar, ki bi nam odvzel mir in veselje.

Da bi bil apostol, moraš — kakor uči sveti Pavel — v sebi nositi križanega Kristusa.

Res je! Sveti križ v naše življenje prinaša nedvoumno potrditev, da smo Kristusovi.

Križ ni muka, niti neprijetnost, niti grenkoba … Je sveti les, na katerem zmaguje Jezus Kristus … in na katerem zmagujemo mi, kadar z veseljem in velikodušno sprejemamo to, kar nam On pošilja.

Po koncu svete daritve si videl, kako je od tvoje vere in tvoje ljubezni — od tvoje pokore, od tvoje molitve in od tvoje dejavnosti — v veliki meri odvisno vztrajanje tvojih ljudi, včasih pa celo njihovo zemeljsko življenje.

— Blagoslovljen križ, ki ga nosimo moj Gospod Jezus — On — in ti in jaz!

O Jezus, hočem biti ogenj, nor od ljubezni! Želim, da bi bila že samo moja navzočnost dovolj, da vžgem svet z neugasljivim požarom, veliko kilometrov naokrog. Hočem vedeti, da sem tvoj. Potem pa naj pride križ …

— Čudovita pot! Trpeti, ljubiti, verovati.