Seznam točk

Širi svojega duha mrtvičenja v podrobnostih ljubezni, z željo napraviti pot svetosti sredi sveta vsem prijetno: nasmeh je včasih lahko najboljši izraz duha pokore.

Prôsi Gospoda za njegovo milost, da se očistiš z ljubeznijo … in s stalno pokoro.

Kliči Gospoda, prosi ga za duha pokore, lastnega človeku, ki se zna vsak dan premagati ter mu molče in požrtvovalno izroča to nenehno premagovanje.

Bodi sveto zvijačen: ne čakaj, da ti Gospod pošlje nevšečnosti; sam stopi korak naprej, s prostovoljnim zadoščevanjem. — Potem jih ne boš sprejemal z resignacijo — ki je stara beseda — ampak z ljubeznijo: ta beseda je večno mlada.

Duh pokore je predvsem v izkoriščanju teh številnih drobnarij — dejanj, odpovedi, žrtev, uslug … — ki jih vsak dan najdemo na poti in jih spreminjamo v dejanja ljubezni, kesanja, v mrtvičenje, in tako ob koncu dneva oblikujemo šopek: lep venec, ki ga izročimo Bogu!

Najboljši duh daritve je vztrajanje v začetem delu: kadar ga opravljamo z navdušenjem in kadar postane težavno.

Duh pokore ni v tem, da nekaj dni opravljaš velika mrtvičenja, potem pa jih opustiš.

— Duh pokore pomeni, da se znaš premagati vsak dan, ko velike in majhne stvari izročaš iz ljubezni in brez zbujanja pozornosti.