Seznam točk

Božji otrok se ne boji ne življenja ne smrti, kajti temelj njegovega duhovnega življenja je čut za božje otroštvo: Bog je moj Oče, pomisli, in Izvor vsega dobrega, on je vsa Dobrota.

— Toda, ali se ti in jaz zares obnašava kot božja otroka?

Kako je ljubila božjo voljo tista bolníca, ki sem ji nudil duhovno oskrbo! V dolgi, mučni in mnogoteri bolezni (na njej ni bilo nič zdravega) je videla blagoslov in posebno Jezusovo ljubezen. Čeprav je v svoji ponižnosti trdila, da zasluži kazen, pa strašna bolečina, ki jo je čutila po vsem svojem telesu, ni bila kazen, bila je usmiljenje.

— Govorila sva o smrti. Pa o nebesih. In o tem, kaj naj bi rekla Jezusu in Devici Mariji … In o tem, kako bo tam lahko “delala” več kot tukaj … Želela je umreti, kadar bi Bog hotel … “Ampak,” je polna veselja vzkliknila, “ko bi le bilo že danes!” Na smrt je gledala z veseljem nekoga, ki ve, da ko umre, pride k svojemu Očetu.

Ne boj se smrti. Tvoja prijateljica je!

— Poskušaj se navaditi na to dejstvo, tako da pogosto pogledaš v svoj grob: in tam opazuj, vohaj in potipaj svoje razpadajoče truplo, osem dni po smrti.

— Spomni se na to še posebej takrat, ko te vznemirjajo vzgibi tvojega mesa.

Ko mi je odprl svojo dušo, je dejal: “V teh dneh sem razmišljal o smrti kot o počitku, kljub svojim zločinom. In pomislil sem, če bi mi sporočili: “Prišel je čas za smrt,” s kakšnim zadovoljstvom bi jim odvrnil: “Prišel je čas za Življenje.”

Umreti je nekaj dobrega. Kako je mogoče, da nekdo ima vero, obenem pa se boji smrti? … Toda dokler te Gospod hoče ohraniti na zemlji, bi umreti zate pomenilo strahopetnost. Živeti, živeti in trpeti in delati iz ljubezni: to je tvoja naloga.

Vsaj enkrat na dan se z mislijo postavi v smrtno uro, da bi v tisti luči videl dogodke vsakega dne.

Zagotavljam ti, da boš imel dobro izkušnjo miru, ki jo prinaša ta razmislek.