Seznam točk

Običajna, redna mrtvičenja: da! Toda naj ne postanejo fiksna ideja.

— Ni nujno, da so zmeraj omejena na eno stvar: stalen, običajen, reden — brez navajenosti — mora biti duh mrtvičenja.

Svetost je prožna kakor sproščena mišica. Kdor hoče biti svet, zna ravnati tako, da med opravljanjem nečesa, kar zanj predstavlja mrtvičenje, opusti — če ne gre za žalitev Boga — nekaj drugega, kar mu je prav tako težko, ter se Gospodu zahvali za to udobje. Če bi se kristjani vedli drugače, bi tvegali, da postanemo neprožni, brez življenja, kakor lutka iz cunj.

Svetost ni toga kot lepenka: zna se nasmehniti, popustiti, počakati. Je življenje: nadnaravno življenje.

Se čudiš, ko odkriješ, da je v vsaki izmed možnosti za napredek skritih veliko različnih ciljev …

— To so druge poti znotraj “poti”, ki te odvračajo od morebitne rutine in te še bolj približajo Gospodu.

— Bodi velikodušen, tako da stremiš k najvišjemu.