Seznam točk

Pri sveti oltarni daritvi duhovnik vzame telo našega Boga in kelih z njegovo krvjo ter ju povzdigne nad vse zemeljske stvari z besedami: »Per Ipsum, et cum Ipso, et in Ipso.« — Po moji Ljubezni! Z mojo Ljubeznijo! V moji Ljubezni!

Zedini se tudi ti s tem dejanjem. Še več: napravi to resničnost za del svojega življenja.

Evangelist pripoveduje, da se je Jezus, potem ko je naredil čudež in ko so ga hoteli okronati za kralja, skril.

— Gospod, ki nam daješ, da smo deležni čudeža evharistije, prosimo Te, da se ne skriješ, da živiš z nami, naj Te vidimo, naj se Te dotaknemo, naj Te začutimo, naj si želimo biti vedno ob Tebi, bodi Kralj našega življenja in našega dela.

Največji norec vseh časov je On. Je mogoča še večja norost kot to, da se kdo izroči tako kot On in da se izroči takšnim ljudem?

Bilo bi že dovolj noro, če bi sklenil postati nebogljeno Dete; toda potem bi se celo mnogi zlobneži raznežili in si ne bi drznili z njim grdo ravnati. To se mu je zdelo premalo: hotel se je še bolj izničiti in se še bolj razdati. In je postal hrana, postal je kruh.

— Božji Norec! Kako ljudje ravnajo s tabo? … Kako ravnam s tabo jaz sam?

Jezus, tvoja norost ljubezni mi je ukradla srce. Nebogljen si in majhen, da bi tisti, ki te jejo, postali veliki.

Prepisujem besede nekega duhovnika, namenjene tistim, ki so mu sledili v njegovem apostolskem delu: “Kadar zrete sveto hostijo, izpostavljeno v monštranci na oltarju, poglejte, kako silna je Kristusova ljubezen in nežnost. Jaz si to razlagam s svojo ljubeznijo do vas; če bi mogel biti daleč in delati, istočasno pa biti ob vsakem izmed vas, kako rad bi to storil!

Kristus pa to zmore! On, ki nas ljubi z ljubeznijo, neskončno večjo od ljubezni, ki jo premorejo vsa srca na zemlji, je ostal, da bi se lahko vedno zedinili z njegovo presveto človeškostjo in da bi nam pomagal, nas tolažil, nas krepil, da bi bili zvesti.”