Seznam točk
Nikdar ne izgubljaj čuta za nadnaravno. Četudi bi v vsej surovosti videl svojo lastno bedo, svoja slaba nagnjenja — ilovico, iz katere si narejen — Bog računa nate.
Reci mu: Jezus, na svojem vrtu ne vidim niti ene bujne cvetlice, nobena ni brez madeža …, zdi se, da so prav vse izgubile svojo barvo in vonj. Ubogi jaz! Z obrazom na tleh, v blatu. Tam je moje mesto.
— Na ta način — tako da se ponižaš — bo On zmagoval v tebi in dosegel boš zmago.
Dobro sem te razumel, ko si sklenil: V bistvu ne zmorem doseči ravni oslička …, oslička, ki je bil Jezusov prestol, na katerem je vstopil v Jeruzalem. Ostajam na sramotnem kupu umazanih cunj, ki bi ga preziral tudi najrevnejši cunjar.
Pa sem ti dejal: Kljub vsemu te je Gospod izbral in hoče, da si njegovo orodje. Zato se mora dejstvo — resnično dejstvo — da vidiš svojo bedo, spremeniti v razlog več, da se Bogu zahvališ za njegov klic.
Dokument natisnjen iz https://escriva.org/sl/book-subject/forja/42397/ (9. Maj. 2024)