Seznam točk

Prôsi Očeta, Sina in Svetega Duha in svojo Mater, naj ti pomagajo spoznati samega sebe in jokati nad tem kupom umazanih stvari, ki so šle skozi tebe in za seboj pustile — joj! — toliko usedline … — Istočasno pa, ne da bi se hotel oddaljiti od tega premišljevanja, mu reci: Daj mi, Jezus, ljubezen kakor kres prečiščenja, kjer naj moje ubogo meso, moje ubogo srce, moja uboga duša, moje ubogo telo zgorijo in se očistijo vse zemeljske bede … In ko bom povsem izpraznjen samega sebe, me napolni Ti. Naj se ne navežem na nič tu spodaj; naj bo moja opora vedno ljubezen.

Dober način za opravljanje spraševanja vesti:

— Sem ta dan kot zadoščevanje sprejemal neprijetnosti, ki so prišle iz božjih rok? Neprijetnosti, ki so mi jih s svojim značajem priskrbeli moji bližnji? Neprijetnosti zaradi moje lastne bede?

— Sem znal Gospodu kot zadoščevanje izročiti prav bolečino, ki jo čutim, ker sem ga užalil, tolikokrat!? Sem mu izročil sramoto ponižanj in zardelosti v svoji notranjosti, ko sem pomislil, kako malo napredujem na poti kreposti?

Zaradi svoje bede sem nekemu prijatelju tarnal, da se zdi, kot da gre Jezus mimo … in me pušča samega.

— V trenutku sem se poln zaupanja odzval s kesanjem: Ni tako, Ljubezen moja. Jaz sem tisti, brez dvoma, ki se je oddaljil od Tebe. Nikoli več!

Obrni se k Mariji in jo prosi, naj ti nakloni darilo — dokaz njene ljubezni do tebe — darilo skrušenosti, kesanja za tvoje grehe ter za grehe vseh moških in žensk vseh časov, z bolečino iz ljubezni.

In s takšno pripravljenostjo si upaj dodati: Mati, Življenje, Upanje moje, vodi me s svojo roko … in če je sedaj v meni kaj, kar ne ugaja mojemu Očetu-Bogu, mi daj, da to vidim in da to skupaj izkoreniniva.

Nadaljuj brez strahu: O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica, sveta Marija! Prôsi zame, da bom v izpolnjevanju preljube volje tvojega Sina postal vreden in se veselil obljub našega Gospoda Jezusa.

Zapisal si in jaz prepisujem: “'Domine, tu scis quia amo te!' — Gospod, Ti veš, da te ljubim! Kolikokrat, Jezus, kot sladkokisle litanije ponavljam in znova ponavljam te Kefove besede; kajti vem, da te ljubim, vendar sem tako negotov samega sebe, da ti še jasno povedati ne upam. V mojem izprijenem življenju je toliko zanikanj! 'Tu scis, Domine!' — Ti veš, da te ljubim! — Naj moja dejanja, Jezus, nikoli ne postavljajo na laž teh vzgibov mojega srca.”

— Vztrajaj v tej svoji molitvi, ki jo bo On gotovo slišal.

Zaupno ponavljaj: Gospod, ko bi moje solze bile kesanje! …

— Ponižno ga prôsi, naj ti nakloni bolečino, ki si jo želiš.

Tako blizu Kristusa, toliko let, pa … tak grešnik!

— Te Jezusova zaupnost do tebe ne sili k ihtenju?

Prepričan sem, da je On sprejel tvojo ponižno in gorečo prošnjo: O Bog moj! Ne skrbi me, “kaj bodo rekli”; oprosti za moje nevredno življenje, naj bom svet! … Ampak samo za Tebe.

Kaj sem ti storil, Jezus, da me imaš tako rad? Žalil sem te … in te ljubil.

— Ljubiti tebe: samo v tem bo moje življenje.

Užaloščen zaradi tolikih padcev bom odslej — z božjo pomočjo — vedno ostal na križu.

Kako prav je imel tisti duhovnik, ko je takole pridigal: “Jezus mi je odpustil vso množico mojih grehov — kolikšna velikodušnost! — kljub moji nehvaležnosti. In če so bili Mariji Magdaleni odpuščeni mnogi grehi, ker je veliko ljubila, kako velik dolg ljubezni potem ostaja meni, saj mi je odpustil še več!”

Jezus, vse do norosti in do junaštva! S tvojo milostjo, Gospod, četudi bi bilo treba umreti zate, Te ne bom več zapustil.