Seznam točk

Koliko dolguješ svojemu Očetu-Bogu! — Dal ti je obstoj, razum, voljo …; dal ti je milost: Svetega Duha; Jezusa v hostiji; božje otroštvo; presveto Devico Marijo, božjo in našo Mater; dal ti je možnost, da se udeležuješ svete maše, in naklanja ti odpuščanje tvojih grehov, tolikokrat ti daje svoje odpuščanje! Dal ti je nešteto darov in nekateri med njimi so izredni …

— Povej mi, sin, kako si se odzval? Kako se odzivaš?

Pogosto premišljuj o tem: katoličan sem, otrok Kristusove Cerkve! Po njegovi volji sem se rodil v “njegovem” domu brez kakršnekoli zasluge z moje strani.

— Koliko ti dolgujem, moj Bog!

Zahvali se svojim staršem, ker so ti dali življenje, da si lahko božji otrok. — In bodi še bolj hvaležen, če so v tvojo dušo položili prvo kal vere, pobožnosti, tvoje krščanske poti ali tvojega poklica.

Vidim tvoj križ, moj Jezus, in uživam tvojo milost, kajti plačilo za tvojo Kalvarijo je bil za nas Sveti Duh … Vsak dan se mi ljubeče — noro! — daješ v presveti hostiji … Napravil si me za božjega otroka! In dal si mi svojo Mater.

Zahvaljevanje mi ni dovolj, misel mi uhaja: Gospod, Gospod, toliko duš daleč od Tebe!

Spodbujaj v svojem življenju apostolsko hrepenenje, da bi ga ljudje spoznali … in ga ljubili … in se čutili ljubljene!

Pomisli, kajti tako je: Kako dober je Gospod, ki me je poiskal, ki mi je dal spoznati to sveto pot, da bi bil učinkovit, da bi ljubil vse ljudi in jim prinašal mir in veselje!

— Ta misel se mora potem odraziti v konkretnih sklepih.

Vselej se zavedaj in se zahvaljuj za posebno ljubezen Kralja, ki v vsem tvojem življenju zaznamuje tvoje meso in tvojega duha s kraljevim znamenjem svetega križa.

Kadar te doleti močan udarec, križ, se ne smeš užalostiti. Nasprotno, z veselim obličjem se moraš zahvaliti Gospodu.

Pogosto se zahvaljujmo za ta čudoviti klic, ki smo ga prejeli od Boga: naj bo naša hvaležnost resnična in globoka, tesno povezana s ponižnostjo.