Seznam točk

Biti moraš stalen in zahteven pri svojih normah pobožnosti, tudi kadar si utrujen ali se ti zdijo suhoparne. Vztrajaj! Tisti trenutki so kakor visoke, rdeče pobarvane palice, ki na gorskih cestah, kadar zapade sneg, služijo kot oporne točke in — vedno! — kažejo, kje je varna pot.

Notranje življenje se krepi z bojem v dnevnih dejanjih pobožnosti, ki jih moraš izpolnjevati — še več: ki jih moraš živeti! — ljubeznivo, kajti naša pot božjih otrok je pot ljubezni.

Sklep: biti zvest urniku — junaško zvest in brez opravičil — v običajnih in izrednih dneh življenja.

Tvoje življenje ni ponavljanje enakih dejanj, kajti vsako naslednje mora biti pravilnejše, učinkovitejše, bolj polno ljubezni kot prejšnje. — Vsak dan nova luč, novo hrepenenje, za Njega!

Vsak dan stôri, kar moreš, da bi spoznaval Boga, da bi se “družil” z Njim, da bi bil vsak trenutek bolj zaljubljen in ne bi mislil na nič drugega kot na njegovo ljubezen in slavo.

Ta načrt boš izpolnil, otrok moj, če za nič na svetu ne opustiš svojega časa molitve, božje navzočnosti (z molitvenimi vzkliki in duhovnimi obhajili, ki te vnemajo), svoje svete maše brez naglice, svojega dela, ki ga dobro dokončaš zaradi Njega.

Ko odpreš sveti evangelij, pomisli, da moraš tisto, kar je tam zapisano — Kristusova dela in izreke — ne samo poznati, ampak tudi živeti. Vse, vsako drobno poročilo, je bilo do podrobnosti ohranjeno, da bi ga ti utelesil v konkretnih okoliščinah svojega življenja.

— Gospod je nas, katoličane, poklical, da bi od blizu hodili za Njim, in v tem svetem besedilu najdeš življenje Jezusa Kristusa; ampak poleg tega moraš v njem najti svoje lastno življenje.

Tako kot apostol se boš tudi ti naučil poln ljubezni spraševati: “Gospod, kaj hočeš, da storim? …” — Božjo voljo! zaslišiš nedvoumno v svoji duši.

Torej vzemi dnevno v roke evangelij, bêri in žívi ga kot konkretno pravilo. — Tako so ravnali svetniki.