Seznam točk

Ne zanemarjaj navade bratskega opomina, ki je jasen dokaz za nadnaravno krepost ljubezni. Težko je; bolj udobno se je izogniti. Bolj udobno! Ni pa nadnaravno.

— In za te opustitve boš odgovarjal Bogu.

Bratski opomin, kadar ga je treba opraviti, mora biti poln rahločutnosti — ljubezni! — v obliki in v bistvu, kajti v tistem trenutku si božje orodje.

Dober boš samo, če znaš videti dobre stvari in kreposti drugih.

— Zatorej, kadar moraš koga popraviti, stori to z ljubeznijo, v primernem trenutku, brez poniževanja … in z željo, da bi se ti sam učil in se izboljšal v tem, kar popravljaš.

Praksa bratskega opomina — katerega jedro je evangeljsko — je dokaz nadnaravne ljubezni in zaupanja.

Bodi hvaležen, kadar ga prejmeš, in ne opuščaj tega dejanja do tistih, ki živijo ob tebi.

Kadar moraš koga popraviti, ker je to potrebno in hočeš izpolniti dolžnost, je treba upoštevati tujo in lastno bolečino.

Toda naj ti to dejstvo nikdar ne bo v izgovor, da bi se temu izognil.

Veliko udobje — in včasih veliko pomanjkanje odgovornosti — se skriva v ljudeh, ki so bili postavljeni na oblast, pa se izogibajo bolečini, ki jo prinaša popravljanje, z izgovorom, da bi radi drugim prihranili trpljenje.

Morda si prihranijo kakšno nevšečnost v tem življenju …, vendar se igrajo z večno srečo — s svojo in drugih ljudi — zaradi svojih opustitev, ki so resnični grehi.

Zakaj se ne odločiš opraviti bratskega opomina? — Človek trpi, ko ga prejme, ker se je težko ponižati, vsaj na začetku. Toda opraviti bratski opomin je težko vedno. To vsi dobro vedo.

Za molitvijo in dobrim zgledom je praksa bratskega opomina najboljši način za pomoč drugim.