Seznam točk

Če si dober božji otrok, bosta tvoja prva in zadnja misel vsakega dne namenjeni Njemu, ravno tako kot malček potrebuje prisotnost svojih staršev, ko vstane in ko gre počivat.

S svojim življenjem pobožnosti se boš naučil kreposti, ki so lastne položaju, ki ga imaš kot božji otrok, kot kristjan.

— In skupaj s temi krepostmi, boš pridobil celo paleto duhovnih vrednot, ki se zdijo majhne, a so velike; dragi kamni, ki se bleščijo, ki jih moramo pobirati po poti, da bi jih v služenju ljudem prinesli k vznožju božjega prestola: preprostost, veselje, lojalnost, mir, drobne odpovedi, usluge, ki ostanejo neopažene, zvesto izpolnjevanje dolžnosti, prijaznost …

Vse navezujem nate, moj Bog. Kaj bi bilo z mano brez Tebe, ki si moj Oče?

Sistem, metoda, postopek, edini način, da bomo imeli življenje — obilno in rodovitno v nadnaravnih sadovih — je to, da sledimo nasvetu Svetega Duha, ki ga prejemamo preko Apostolskih del: »Omnes erant perseverantes unanimiter in oratione« — vsi so enodušno vztrajali v molitvi.

— Brez molitve je vse zaman!

Molitev je najmočnejše kristjanovo orožje. Molitev nas dela učinkovite. Molitev nas osrečuje. Molitev nam daje vso potrebno moč, da bi izpolnjevali božje zapovedi.

— Da! Vse tvoje življenje more in mora biti molitev.

Duh molitve, ki poživlja celotno življenje Jezusa Kristusa med ljudmi, nas uči, da mora pred vsakim dejanjem — velikim ali majhnim — biti prisotna molitev, ga spremljati in mu slediti.

Vsak dan stôri, kar moreš, da bi spoznaval Boga, da bi se “družil” z Njim, da bi bil vsak trenutek bolj zaljubljen in ne bi mislil na nič drugega kot na njegovo ljubezen in slavo.

Ta načrt boš izpolnil, otrok moj, če za nič na svetu ne opustiš svojega časa molitve, božje navzočnosti (z molitvenimi vzkliki in duhovnimi obhajili, ki te vnemajo), svoje svete maše brez naglice, svojega dela, ki ga dobro dokončaš zaradi Njega.

Čeprav ga spoštujem, ne bom nikoli delil mnenja s tistimi, ki ločujejo molitev od aktivnega življenja, kot da bi bilo to nezdružljivo.

Božji otroci moramo biti kontemplativni: ljudje, ki sredi trušča množice znamo najti tišino duše v nenehnem pogovoru z Gospodom in ga gledati, kakor človek gleda Očeta, kot gleda Prijatelja, katerega noro ljubi.

Pobožen človek, s pobožnostjo brez svetohlinstva, svojo poklicno dolžnost izpolnjuje dovršeno, ker ve, da je to delo k Bogu povzdignjena molitev.

Dejstvo, da smo božji otroci, nas bo — ponavljam — privedlo to tega, da bomo imeli kontemplativnega duha sredi vseh človeških dejavnosti — luč, sol in kvas, zaradi molitve, zaradi mrtvičenja, zaradi verske in strokovne izobraženosti — tako da bomo uresničevali ta program: kolikor bolj v notranjosti sveta se nahajamo, toliko bolj moramo biti božji.

Dobro zlato in diamanti so v notranjosti zemlje, ne na dosegu roke.

Tvoja naloga svetosti — lastne svetosti in svetosti drugih — je odvisna od te gorečnosti, od tega veselja, od tega tvojega dela, skritega in vsakdanjega, normalnega in običajnega.

V našem običajnem ravnanju, potrebujemo mnogo večjo moč od moči legendarnega kralja Midasa, ki je v zlato spreminjal vse, česar se je dotaknil.

— Mi moramo — s pomočjo ljubezni — spreminjati človeško delo našega običajnega dne v božje delo večnega dosega.